S tem, ko je na obstoj relevantnega dejstva sklepalo zgolj na podlagi trditev tožene stranke, ne da bi izvedlo predlagane dokaze, je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj je na ta način tožeči stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Tako kot je ta kršitev podana takrat, kadar sodišče s svojim ravnanjem stranki, ki se sklicuje na pravno relevantno dejstvo, ne omogoči dokazovanje tega dejstva, je enaka kršitev podana v razmerju do nasprotne stranke, kadar bi zgolj sledilo trditvam stranke, na kateri je trditveno in dokazno breme, ne da bi izvajalo z njene strani predlagane dokaze.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZFPPIPP-A člen 29, 29/2, 33, 33/2.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ničnost pogodbe o odstopu deleža – ničnost vpisa v sodni register – ponareditev listin – ugovor novega dolžnika
Novi dolžnik ugovora, da obveznost izbrisane družbe ni prešla nanj, ker je bil le formalno vpisan kot družbenik te družbe, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe. S pritožbo bi lahko uspel v primeru, če bi dokazal, da iz podatkov AJPES ne izhaja zakonska domneva, da je bil aktivni družbenik izbrisane družbe.
vnovčitev bančne garancije – abstraktna bančna garancija – prepoved dolžnikovemu dolžniku izplačati po bančni garanciji – ugovori iz temeljnega posla
Abstraktna garancija je samostojna in neodvisna od osnovnega posla, zato se upnik lahko upre unovčitvi garancije le, če se sklicuje na zlorabo.
Unovčitev garancije ni pogojena s številom napak niti z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak. To bi pomenilo že reševanje osnovnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom bančne garancije kot samostojne in neodvisne garancije.
Gre za abstraktno garancijo, kjer že primerjava garancije in zahtevka za vnovčitev pokaže, da zahtevek ustreza pogojem iz garancije. Konkretizacija napake pa ni potrebna, saj bi abstraktna bančna garancija v tem primeru izgubila svoj smisel.
skupna gradnja – dogovor o skupni gradnji – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s strani tujca
V času morebitne sklenitve pravnega posla – dogovora o skupni gradnji in v času morebitne izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari, toženec kot tujec ne na podlagi pravnega posla in ne na podlagi zakona, ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini.
dedovanje zaščitene kmetije – pogoji za pridobitev kmetije – skrb za kmetijo
Skrb za kmetijo ne pomeni nujno, da prevzemnica živi na kmetiji. Če je za kmetijo ustrezno poskrbljeno, zlasti za njen osnovni namen, to je preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij in zagotavljanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitene kmetije, je tudi izbrana možnost ustrezna.
cesijska pogodba – cesija – cesija namesto plačila – cesija v izterjavo – razlaga pogodbenih določil – pogodba o delu – gradbena pogodba
Čistopis sklenjene cesijske pogodbe kaže na soglasje volj obeh pogodbenih strank, da obveznost tožene stranke (cedent) do tožeče stranke (cesionar) ugasne šele z dnem plačila prevzemniku. To pa kaže na pravno naravo cesije v izterjavo in ne cesije namesto plačila. Pri cesiji v izterjavo namreč obveznost dolžnika do upnika ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Vse dotlej je cedent zavezan plačati cesionarjevo terjatev slednjemu.
Tožnica zatrjuje, da je prometno nesrečo povzročil neznani voznik z nepravilnim manevrom. Ob teh trditvah bi morala za uspeh v pravdni dokazati zatrjevano protipravno ravnanje voznika neznanega vozila, nastanek škode in vzročno zvezo med njima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057696
OZ člen 152, 152/4. ZPP člen 8, 257.
nevarna stvar – osebno vozilo – odškodninska odgovornost lastnika avtomobila – izpovedba stranke
Lastnik osebnega avtomobila kot nevarne stvari je odgovoren za škodo, ki izvira iz te stvari, le, če je to nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upravičeno z njo ravnati, če torej tretji ob škodnem dogodku nevarno stvar uporablja nepooblaščeno proti volji imetnika te stvari, imetnik stvari za škodo ne odgovarja.
OZ v primerjavi z ZOR razširja uporabo uzanc, saj jih ne omejuje samo na izrecen dogovor oziroma na primere, ko iz okoliščin izhaja, da so stranke hotele njegovo uporabo. V skladu z določbo 12. člena OZ, ki pravi, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama, se torej šteje, da so stranke pri gospodarskih pogodbah dogovorjene za uporabo uzanc, razen če so to izključile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0057693
ZPP člen 77, 78, 80, 81, 81/5, 183, 185. ZNP člen 44. ZIZ člen 272.
procesna sposobnost – pomanjkanje pravdne (procesne) sposobnosti – smrt procesno nesposobne stranke – nova tožba dedičev – odvzem poslovne sposobnosti pred pravdo – demenca – veljavnost pooblastila – sprememba tožbe
Če pomanjkljivost glede procesne (ne)sposobnosti stranke, ki je bila podana že ob vložitvi tožbe, do njene smrti v teku postopka, ni bila odpravljena, gre za neodpravljivo pomanjkljivost in se takšna tožba zavrže. Dediči lahko vložijo le novo tožbo.
dedovanje na podlagi zakona – določitev zakonitih dedičev – dedna transmisija – deklaratornost sklepa o dedovanju
Prišlo je do situacije, ko mora sodišče namesto dedinje, ki je preživela zapustnika, a je umrla pred zaključkom zapuščinskega postopka, določiti dediče, ki vstopijo kot njeni dediči. Pri tem pa pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni ne more poseči v pravni položaj pritožnic, v kolikor se ugotovi, da sta dejansko njeni zakoniti dedinji. Zato bi jima moralo sodišče prve stopnje omogočiti sodelovanje v obravnavanem postopku, torej ju povabiti na zapuščinsko obravnavo, nato pa ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotoviti, kdo so dediči po pokojnem ter višino dednih deležev.
dopustna gestija – neupravičena obogatitev – prepoved vmešavanja v tuje posle – solastniki
Če eden izmed solastnikov brez soglasja drugega solastnika opravi v stanovanju, ki je bilo že pred tem drugače ogrevano, napeljavo centralnega ogrevanja, ni upravičen do povrnitve stroškov za tak posel.
pravica do dobrega imena in časti – poseg v pravico do dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – svoboda govora – svoboda tiska – objektivna žaljivost – žaljivost v očeh povprečnega bralca – subjektivno mnenje avtorja
Svoboda tiska je nujni atribut svobode mišljenja kot svobode vsakogar in vseh ter je namenjena vsem tistim, ki v svoji intelektualni osebnosti čutijo potrebo po sporočanju svojih mnenj drugim. Svoboda izražanja je bistveno večja v primeru, ko gre za mnenje o javno objavljenem strokovnem delu.
Prvotoženec je že z izpeljavo besedne zveze „logično nemogoče“ nakazal, da ne gre za trditev, temveč za njegovo mnenje. Prvotoženec je kljub svoji osebni opredelitvi do določenih dejstev še vedno prepustil mnenje o tem bralcu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006486
KZ-1 člen 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 285c, 285c/1, 371, 371/1-3, 371/1-9, 372, 372-1, 450a, 450b, 450c, 450č.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sporazum o priznanju krivde - pouk o posledicah priznanja krivde - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - odločba o odvzemu premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - pravno varstvo osebe, ki se ji odvzame premoženjska korist in ki v postopku ni bila obdolžena
Ker je subjekt pogajanja in sporazuma tudi sicer le konkretni obtoženec, pa je razumljivo, da sklenjeni sporazum ne more posegati v pravice ali dolžnosti drugih obtožencev, niti ni dolžnost tožilca, da bi o posledicah sklenjenega sporazuma za druge osebe, obtoženca o tem posebej seznanil.
Po drugem odstavku 450.č člena ZKP je bilo sodišče dolžno presoditi, ali je bil sporazum sklenjen v skladu z določbami 450.a, 450.b in 450.c člena ZKP in ali so glede priznanja krivde izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 285.c člena ZKP.
Res je, da z uveljavitvijo instituta priznanja krivde ne pridejo več v poštev tiste določbe kazenskega postopka, ki se nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja, kar v primeru, ko se premoženjska korist odvzame tistemu obtožencu, ki je krivdo priznal, ne bi smelo biti problematično. Drugače pa je, ko se taka korist odvzame drugi osebi, ki v postopku ni bila obtožena in ki jo zaradi priznanja krivde obtoženca, zadenejo posledice odvzema, sama pa zaradi značilnosti postopka v dokaznem postopku ni sodelovala. Vendar takim osebam pravica do pravnega varstva zaradi opisane procesne situacije ne more biti okrnjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057692
ZOR člen 189, 189/3, 195. ZPP člen 286, 286b.
materialna škoda – izgubljen dobiček – dnevnice – običajni namen dnevnic – pravočasno grajanje procesnih napak – prepozno podajanje navedb
V izgubo na zaslužku kot materialno škodo, ki je nastala oškodovancu, sodijo tudi zneski dnevnic (brez stroškov malice), saj bi jih ta prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora – neudeležba na naroku – predlog za preložitev naroka – opravičilo odsotnosti z naroka
Tožena stranka bi morala, da bi sodišče njene navedbe v zvezi s stroški poprave okvarjenega vozila sploh lahko obravnavalo kot pobotni ugovor, navesti znesek, ki ga uveljavlja nasproti terjatvi tožeče stranke, skupaj z morebitnimi pripadki. Ker tožena stranka tega ni storila, sodišče prve stopnje njenega ugovora ni moglo niti obravnavati.
V konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče priznati pravnega interesa za pritožbo, saj tožeča stranka s tožbo ni uspela. Ta je bila namreč z izpodbijanim sklepom zavržena kot nepopolna, sklep o izvršbi pa v celoti razveljavljen.