izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – zloraba bolniškega staleža
Odsotnosti z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer obi
čajno opravlja poleg dela. Navodil zdravnika se mora držati, da bo zdravljenje čim krajše, vzdržati se mora vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja. Navedeno pa ne pomeni, da ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Iz tega razloga tudi krajše potovanje v drug kraj, kakršno se je tožnici očitalo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če ne vpliva na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost, ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved, ne glede na to, ali delavec formalno krši navodila imenovanega zdravnika.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
sodne takse – prošnja za oprostitev plačila sodnih taks – likvidnost nasprotne stranke – trajanje sodnega postopka
Vprašljivo je, ali jo bo sodišče prve stopnje lahko zaključilo z meritorno sodbo pred potekom 12 mesecev, kolikor po 2. odstavku 11. člena ZST-1 znaša najdaljši še dopusten čas odloga plačila sodne takse, zato ugotovitev o toženkini sedanji likvidnosti ne more biti relevantna za zavrnitev tožnikovega predloga.
dedovanje na podlagi zakona – določitev zakonitih dedičev – dedna transmisija – deklaratornost sklepa o dedovanju
Prišlo je do situacije, ko mora sodišče namesto dedinje, ki je preživela zapustnika, a je umrla pred zaključkom zapuščinskega postopka, določiti dediče, ki vstopijo kot njeni dediči. Pri tem pa pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni ne more poseči v pravni položaj pritožnic, v kolikor se ugotovi, da sta dejansko njeni zakoniti dedinji. Zato bi jima moralo sodišče prve stopnje omogočiti sodelovanje v obravnavanem postopku, torej ju povabiti na zapuščinsko obravnavo, nato pa ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotoviti, kdo so dediči po pokojnem ter višino dednih deležev.
Tožeča stranka je kot izvajalec zdravstvenih storitev upravičena do plačila storitve, toženec (obvezno in dodatno zavarovan v Republiki Nemčiji) ni bil zavarovanec s sklenjenim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem po ZZVZZ.
cesijska pogodba – cesija – cesija namesto plačila – cesija v izterjavo – razlaga pogodbenih določil – pogodba o delu – gradbena pogodba
Čistopis sklenjene cesijske pogodbe kaže na soglasje volj obeh pogodbenih strank, da obveznost tožene stranke (cedent) do tožeče stranke (cesionar) ugasne šele z dnem plačila prevzemniku. To pa kaže na pravno naravo cesije v izterjavo in ne cesije namesto plačila. Pri cesiji v izterjavo namreč obveznost dolžnika do upnika ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Vse dotlej je cedent zavezan plačati cesionarjevo terjatev slednjemu.
Tožnica zatrjuje, da je prometno nesrečo povzročil neznani voznik z nepravilnim manevrom. Ob teh trditvah bi morala za uspeh v pravdni dokazati zatrjevano protipravno ravnanje voznika neznanega vozila, nastanek škode in vzročno zvezo med njima.
vnovčitev bančne garancije – abstraktna bančna garancija – prepoved dolžnikovemu dolžniku izplačati po bančni garanciji – ugovori iz temeljnega posla
Abstraktna garancija je samostojna in neodvisna od osnovnega posla, zato se upnik lahko upre unovčitvi garancije le, če se sklicuje na zlorabo.
Unovčitev garancije ni pogojena s številom napak niti z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak. To bi pomenilo že reševanje osnovnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom bančne garancije kot samostojne in neodvisne garancije.
Gre za abstraktno garancijo, kjer že primerjava garancije in zahtevka za vnovčitev pokaže, da zahtevek ustreza pogojem iz garancije. Konkretizacija napake pa ni potrebna, saj bi abstraktna bančna garancija v tem primeru izgubila svoj smisel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057696
OZ člen 152, 152/4. ZPP člen 8, 257.
nevarna stvar – osebno vozilo – odškodninska odgovornost lastnika avtomobila – izpovedba stranke
Lastnik osebnega avtomobila kot nevarne stvari je odgovoren za škodo, ki izvira iz te stvari, le, če je to nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upravičeno z njo ravnati, če torej tretji ob škodnem dogodku nevarno stvar uporablja nepooblaščeno proti volji imetnika te stvari, imetnik stvari za škodo ne odgovarja.
ZZK-1 člen 161, 161/3, 161/3-1. ZPP člen 343, 343/4.
pravni interes za pritožbo
Pravni interes je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, torej ima pravico do pritožbe le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je ta utemeljena, prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Slednje pomeni, da bi se njen pravni položaj izboljšal glede na tisto, kar je zahtevala v postopku na prvi stopnji.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – vsebina obveznosti – predmet izpolnitve
Pravice in obveznosti iz obligacije se oblikujejo glede določenega ravnanja ali storitve, tako da to ravnanje ali storitev predstavlja obligacijo. Predmet obligacije je torej tisto, glede česar je nastala obligacija – konkretizacija obveznosti in pravic, ki izhajajo iz obligacije.
preživnina za zakonca – spremenjene razmere – delitev skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju
Dejstvo, da je preživninska upravičenka po razvezni sodbi prejela 42.000,00 EUR na račun deleža na skupnem premoženju, ne predstavlja spremenjenih razmer. Spremenila se je namreč le pojavna oblika premoženja.
dedovanje zaščitene kmetije – pogoji za pridobitev kmetije – skrb za kmetijo
Skrb za kmetijo ne pomeni nujno, da prevzemnica živi na kmetiji. Če je za kmetijo ustrezno poskrbljeno, zlasti za njen osnovni namen, to je preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij in zagotavljanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitene kmetije, je tudi izbrana možnost ustrezna.
skupna gradnja – dogovor o skupni gradnji – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s strani tujca
V času morebitne sklenitve pravnega posla – dogovora o skupni gradnji in v času morebitne izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari, toženec kot tujec ne na podlagi pravnega posla in ne na podlagi zakona, ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062988
ZPP člen 14.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – ugotavljanje opisa dejanja iz pravnomočne obsodilne sodbe
Iz instituta „vezanosti“ izhaja, da odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Pravdno sodišče pa mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
uporabnina – neupravičena obogatitev – jezikovna razlaga zakonskih določb – kmetija v solastnini – uporaba tuje stvari – upravičenja solastnika
Dejstvo, da tožnik solastne nepremičnine ne uporablja, jo pa uporablja (v celoti) toženec, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Zgolj gramatikalna razlaga 198. člena OZ, brez upoštevanja, da gre le za specialno določilo v razmerju do 190. člena OZ (in zato abstraktni dejanski stan obsega vse splošne predpostavke obogatitvenega zahtevka) pripelje do zmotnega materialnopravnega zaključka.
plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – pasivna legitimacija denacionalizacijskega zavezanca – narava odškodnine
Pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec. Po denacionalizacijski odločbi je bila zavezanka za izročitev nepremičnine v posest tožnikom tožena stranka, saj je bila nepremičnina v njenem premoženju.
Pri odškodnini gre za nadomestilo, odmeno, odškodovanje, za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Gre torej za vprašanje koristi, ki bi jo imel denacionalizacijski upravičenec, če bi takoj ob uveljavitvi ZDen dobil nepremičnine v last.
ZOR člen 376, 376/1, 376/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – ugovor zastaranja – stabilizacija zdravstvenega stanja
Za začetek teka 5-letnega objektivnega zastaralnega roka je odločilen čas nastanka škode, to je trenutek, ko je obseg škode objektivno znan. Za začetek teka 3-letnega subjektivnega zastaralnega roka pa je odločilen čas, ko je obseg škode znan ali bi moral biti znan oškodovancu (ob predpostavki, da mu je znan povzročitelj). V konkretnem primeru je bil obseg škode objektivno znan najkasneje 21. 03. 2001, tožniku – oškodovancu, pa je bil obseg škode znan oziroma bi mu moral biti znan, najkasneje 27. 05. 2004, ko je bil pregledan pri travmatologu, ki ni ugotovil nobenih novih okoliščin v zvezi s posledicami poškodbe in ko ni bilo več mogoče govoriti o kakršnemkoli zdravljenju tožnikovih poškodb, mogoče pa je bilo govoriti o tem, da se je tožnikovo stanje in s tem škoda, že stabiliziralo.