zastaranje odškodninske terjatve - škodljive emisije - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - začetek teka zastaralnega roka
Odškodninske terjatve za škodo, ki zaradi učinkovanja škodljivih emisij stalno nastajajo, prav tako zastarajo in ZOR za takšne odškodninske terjatve ne predvideva izjem. Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo začetek teka zastaralnega roka, odkar so bile emisije v nespremenjenem obsegu tožnikoma znane.
odstop od pogodbe – pogodbena kazen – višina pogodbene kazni – zmanjšanje pogodbene kazni – znižanje pogodbene kazni kot materialno pravni ugovor – kriteriji sorazmernosti pogodbene kazni
Pogodbena kazen je pri denarni obveznosti izključena, saj naj bi funkcijo kaznovanja pogodbi nezveste stranke „opravljale“ že zakonske zamudne obresti in zato v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti ni dovoljeno kumuliranje pogodbene kazni z zamudnimi obrestmi. Vendar pa je pri tem potrebno ločevati, ko gre za denarne obveznosti po pogodbi ali pa za obveznosti zaradi odstopa od pogodbe. Pogodbi zvesta stranka z odstopom od pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo sicer izgubi temeljno upravičenje in dodatne pravice (zahtevke) zaradi zamude z izpolnitvijo (plačilo zakonskih zamudnih obresti), pridobi pa pravico zahtevati plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi neizpolnjene pogodbe. Glede na tako opredeljen namen prepovedi pogodbene kazni določene za denarne obveznosti (nekumuliranje z zakonskimi zamudnimi obrestmi) ni torej nobene ovire za dopustitev dogovorjene pogodbene kazni in je potrebno zahtevek tožeče stranke obravnavati po tej materialnopravni podlagi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062160
ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 311, 318, 318/4. OZ člen 198.
zamudna sodba – javno priobčevanje fonogramov – neodpravljiva nesklepčnost tožbenega zahtevka - dolžnost bodočega mesečnega poročanja o obsegu javnih priobčitev fonogramov – neupravičena pridobitev koristi
Dolžnost obveščanja je predpisana zaradi nadzora nad eksploatacijo avtorskih del ter uresničevanja materialnih avtorskih upravičenj. Opustitev te dolžnosti obveščanja je določena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo.
Zakonska določba 2. tč. 1. odst. 185. člena ZASP tožeči stranki ne daje pravice, da bi od tožene stranke lahko v postopku pred sodiščem zahtevala izpolnitev z zakonom naložene dolžnosti uporabnikov varovanih del. V primeru, da uporabniki ne ravnajo v skladu z določilom 4. odstavkom 159. člena ZASP, se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti torej ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku.
ZDR člen 18, 18/3, 72, 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZGD-1 člen 505, 515. KZ člen 244, 313.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – rok za podajo odpovedi – znaki kaznivega dejanja
Tožnici je bil pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočen zagovor. Vabilo na zagovor ji je vročil ustrezen organ, to je edini družbenik tožene stranke, saj je pogodbo o zaposlitvi sklenila kot poslovodna oseba s tem družbenikom, ki je kot lastnik nastopal v vlogi delodajalca. Nobene ovire ni, da ne bi isti organ, ki je pristojen za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, kateri je zaradi razrešitve prenehal mandat, nastopal v imenu delodajalca tudi pri prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90, 90/3, 113, 113/1, 208. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 37.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - posebno varstvo pred odpovedjo
Ker obstoj posebnega delovnega mesta, na katerem je tožnica kot sindikalna zaupnica opravljala svojo funkcijo, ni bil posledica pogodbe med sindikatom in delodajalcem, ampak posledica odločitve tožene stranke, da to delovno mesto sistematizira, potem je bilo tudi v njeni pristojnosti, da sprejme odločitev o ukinitvi tega delovnega mesta. Omenjena ukinitev delovnega mesta predstavlja utemeljen organizacijski oziroma poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožnici.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – zloraba bolniškega staleža
Odsotnosti z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer obi
čajno opravlja poleg dela. Navodil zdravnika se mora držati, da bo zdravljenje čim krajše, vzdržati se mora vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja. Navedeno pa ne pomeni, da ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Iz tega razloga tudi krajše potovanje v drug kraj, kakršno se je tožnici očitalo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če ne vpliva na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost, ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved, ne glede na to, ali delavec formalno krši navodila imenovanega zdravnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine – interesi pogodbenih strank
Na podlagi ugotovitve, da tožena stranka ne razpolaga z delom za tožnika, in zaradi slabega odnosa med zakonito zastopnico tožene stranke in tožnikom je utemeljena odločitev sodišča prve stopnje za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Pri odločitvi je tudi pravilno presojalo, ali ima tožena stranka za tožnika na voljo zaposlitev za polni delovni čas in za opravljanje dela po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, saj bi bila na takšno delo tožnika dolžna vrniti, če bi bilo reintegracijskemu tožbenemu zahtevku ugodeno.
Za zaključek delovnega razmerja na dan pred sprejemom odločitve sodišča prve stopnje ni pravne podlage, takšna odločitev bi se lahko sprejela, če bi tožnik predlagal sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in/ali če bi se v času po prenehanju delovnega razmerja ponovno zaposlil. Tožnik se do izdaje izpodbijane sodbe ni ponovno zaposlil, vztrajal je pri renitegracijskem tožbenem zahtevku, tako da mu je sodišče prve stopnje delovno razmerje utemeljeno priznalo do skrajnega možnega dne.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 94, 94/1, 161, 163, 262, 262/2, 397. ZUP člen 235, 235/1, 224, 224/2, 224/2-2. ZDSS-1 člen 75. ZPIZ člen 139, 139/1, 186, 190, 190/1.
sprememba v stanju invalidnosti – nadomestilo za invalidnost
Ker je pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti po prej veljavnem ZPIZ s pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, prišlo do sprememb v stanju invalidnosti (potrebne so nove omejitve pri delu), nima več pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč se mu prizna pravica do nadomestila za invalidnost, ki se mu izplačuje od dneva pričetka dela na drugem delovnem mestu dalje.
Vsebino pogodbe, tudi pogodbe o zaposlitvi, določijo stranke te pogodbe. Če je sporna vsebina ali razlaga pogodbe, kot v konkretnem primeru, je za odločitev bistvenega pomena izpoved obeh strank pogodbe in tudi tistega, ki je pogodbo pripravil. Iz tega razloga zaslišanje samo ene izmed strank pogodbe privede do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Zgolj pavšalna navedba, da se predlagani, a neizvedeni dokazi zavrnejo kot nepotrebni, ker je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, ne zadošča, saj stranki ne omogoča vsebinskega dialoga s sodiščem in krni njeno pravico do pritožbe.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 339, 339/2, 339/2-7. ZUstS člen 43.
učinek razveljavitve s strani Ustavnega sodišča – zamudna sodba – nepristop tožene stranke na prvi narok
Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP, zaradi česar je to zakonsko določbo razveljavilo. Skladno s 44. členom ZUstS se del zakona, ki ga Ustavno sodišče RS razveljavi, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, saj za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo v zakonu ni več podlage.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 81/2-2, 82. ZPP člen 11, 11/1, 95, 95/1, 95/1-4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 244.
začasna nezmožnost za delo – invalid – presoja odločitve osebnega zdravnika
Začasna zadržanost od dela se ugotavlja glede na delo, ki je oziroma bi moralo biti zavarovancu zagotovljeno po dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če izbrani osebni zdravnik zaradi drugih zdravstvenih razlogov ali zaradi istih zdravstvenih razlogov po tem, ko je že poteklo 30 dni od izdaje odločbe zdravstvene komisije, ne ugotovi začasne nezmožnosti za delo, lahko zavarovanec v roku treh delovnih dni od dneva, ko je bil z oceno izbranega osebnega zdravnika seznanjen, zahteva odločitev imenovanega zdravnika.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen zakonitega zastopnika
Ker iz priloženega zdravniškega potrdila izhaja, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke od dela zadržan 01. 06. 2010 in 02. 06. 2010, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je vzrok zaradi katerega se tožena stranka naroka ni mogla udeležiti, prenehal z zaključkom bolezni, posledično pa se je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iztekel 17. 6. 2010.
S tem, ko je na obstoj relevantnega dejstva sklepalo zgolj na podlagi trditev tožene stranke, ne da bi izvedlo predlagane dokaze, je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj je na ta način tožeči stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Tako kot je ta kršitev podana takrat, kadar sodišče s svojim ravnanjem stranki, ki se sklicuje na pravno relevantno dejstvo, ne omogoči dokazovanje tega dejstva, je enaka kršitev podana v razmerju do nasprotne stranke, kadar bi zgolj sledilo trditvam stranke, na kateri je trditveno in dokazno breme, ne da bi izvajalo z njene strani predlagane dokaze.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 256, 256/1, 257, 257/1, 257/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin
Tožnik je na bančnem obrazcu, ki je vseboval podpis in žig delodajalca, označil, da je zaposlen za nedoločen čas, čeprav je bila njegova pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas. S takšnim ravnanjem, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin, je kršil določila pogodbe o zaposlitvi, tako da mu je toženec utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZJU člen 5, 100, 100/1, 154. ZDR člen 37, 83, 83/2, 86, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – pisna obdolžitev – zagovor
Vsebina očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti identična s pisno obdolžitvijo, pri čemer mora biti pisna obdolžitev jasna, tako da je mogoče ugotoviti, katere konkretne kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja se delavcu očitajo, saj se delavec le tako lahko zagovarja.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 114, 114/3, 122, 122/5, 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/6, 233/7, 233/7-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 5, 5/6.
nagrada upravitelja – odmera nadomestila upravitelja – višina nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila – brezplačna pravna pomoč
Dolžniku je dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato se iz proračuna črpa sredstva za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Vendar pa se, ne glede na to, iz katerih sredstev se založi predujem, pri odmeri višine nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila nagrada za delo upravitelja poveča za davek na dodano vrednost (DDV), če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – trpinčenje na delovnem mestu – nepremoženjska škoda – duševne bolečine
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku odredila čakanje na delo in mu kljub njegovim opozorilom, da bi rad delal, dela ni zagotovila, čeprav bi to lahko storila, predstavlja obliko trpinčenja na delovnem mestu.
nepopolna tožba – identifikacija tožbenega zahtevka – določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
S tožbo se lahko uveljavlja le pravno varstvo konkretne vsebine, zato mora biti tožbeni zahtevek določen ali vsaj določljiv. Tak pa je tožbeni zahtevek le tedaj, ko tožnik v tožbi navede historični dogodek, oziroma toliko dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Tožeča stranka mora v tožbi konkretno navesti dejstva, ki izhajajo iz življenjskega dogodka in utemeljujejo nastanek upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in se zato o njih tudi ni mogla izjaviti, nasprotno pa glede tistih dejstev, ki so bila zatrjevana, ni izvedlo predlaganih dokazov, kršilo pravico do izjave.