DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068002
ZD člen 210, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva – napotitev na pravdo – nujni delež – ugotovitvena tožba – pravni interes
Z napotitvenim sklepom se izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo, stranka sama pa mora presoditi, katera so relevantna dejstva in jih zatrjevati ter ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek.
domneva umika tožbe – izostanek s poravnalnega naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka
Ob isti uri in na isti dan sta bili razpisani dve glavni obravnavi med istima strankama, ki objektivno nista mogli biti navzoči na obeh narokih. Navedeno je nedvomno upravičen razlog za izostanek pravdnih strank z enega izmed narokov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi bistvo poravnalnega naroka, torej v podani možnosti za sklenitev sodne poravnave med strankama.
Izvirnik kupoprodajne pogodbe, ki ga je predlagateljica v kopiji priložila predlogu, očitno ni izgubljen, saj z njim razpolaga pritožnik, ki ga je predložil svojemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice. Ni torej izpolnjen pogoj 2. alinee 1. točke 1. odstavka 234. člena ZZK-1 za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – neznan na poslovnem naslovu
Registrsko sodišče se je pri odločitvi o izkazanosti izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP pravilno oprlo na dejstvo, da se je poštna pošiljka s sklepom o začetku postopka likvidacije naslovljena na družbo vrnila z registrskega naslova z oznako: neznan.
sklepčnost odškodninske tožbe – trditveno breme – dokazno breme – odškodninska tožba – škoda iz naslova manjvrednosti nepremičnine zaradi posegov tretjega
Tožnica je svojemu trditvenemu bremenu glede vzročne zveze zadostila že s tem, ko je navedla, da je bila zaradi nezakonitih posegov toženca njena nepremičnina manj vredna, zaradi česar je zanjo dosegla nižjo kupnino. V takšnih trditvah je vsebovano tudi dejstvo, da je kupec po nižji ceni kupil nepremičnino le in zgolj zaradi gradbenih posegov tožene stranke.
služnost – prenehanje služnosti – bistveno spremenjene okoliščine
Služnost zaradi neuporabe preneha v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 223. člen SPZ. Prenehanje služnosti se ugotovi z ugotovitveno odločbo, ki je tudi podlaga za izbris vknjižene služnosti v zemljiški knjigi. Imetnik vknjižene služnosti ni dolžan dati nobenega izbrisnega dovoljenja.
taksa za odgovor na pritožbo – pravdni strošek – izdatek – naknaden predlog za povrnitev pravdnih stroškov
Od vprašanja nastanka taksne obveznosti, s katero je bila tožena stranka seznanjena, saj je v odgovoru na pritožbo, kot rečeno pavšalno in vrednostno nekonkretizirano priglasila strošek sodne takse za odgovor na pritožbo, je treba ločiti vprašanje nastanka stroška. Ta stranki nastane šele tedaj, ko preide iz premoženjske sfere stranke v premoženjsko sfero tretjega. Stranki pa se povrnejo le tisti stroški postopka, ki so ji nastali do konca postopka. Toženi stranki strošek plačila sodne takse za odgovor na pritožbo do konca pritožbenega postopka še ni nastal, saj je sodno takso plačala že po izdaji odločbe sodišča druge stopnje. S tem, ko je plačilo sodne takse zadržala do prejema plačilnega naloga, je pač tvegala, da ji bo strošek nastal že po zaključku pritožbenega postopka in da ji ta strošek v pritožbenem postopku ne bo priznan (kot do konca pritožbenega postopka nastali strošek).
URS člen 14, 15, 26,33,67, 78. SZ člen 17, 75, 97, 129, 129/1-4. ZOR člen 132. OZ člen 111, 111/2, 488, 490. ZZK (1930) far. 2, 22. ODZ par. 432, 433, 434, 438. ZENDMPE člen 3. ZIP člen 251a – 251f. ZPIZ-1 člen 6, 289.
pravica do povračila škode - odgovornost za drugega - odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa - zakonodajna funkcija države - odgovornost države za vzpostavitev evidenc na področju stavb in stanovanj - pasivna legitimacija države - pasivna legitimacija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ni predstavljala državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, za čigar nepravilno delo bi odgovarjala država, temveč povsem samostojno samoupravno interesno skupnost s statusom pravne osebe s samostojno, z zakonom določeno odškodninsko odgovornostjo v razmerju do tretjih oseb.
Normativna oziroma legislativna protipravnost ravnanja je izkazana le, ko gre za očitno nasprotje z dolžnostjo izdaje predpisa, neposredno izvirajoče iz Direktive Evropskega parlamenta in sveta, Ustave RS, zakona ali odločbe Ustavnega sodišča.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/2, 427/2-1. ZGD-1 člen 59, 59/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izpodbijanje domneve o obstoju izbrisnega razloga – dokaz o poslovanju družbe
V 1. točki 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP so navedene okoliščine, katerih obstoj predpostavlja le domnevo o obstoju izbrisnega razloga po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Takšno domnevo pa je dopustno izpodbijati s trditvami, da razlog po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja, to je s trditvami, da pravna oseba posluje, da ima premoženje in da ni izpolnila vseh svojih obveznosti.
Ker laserska korekcija dioptrije ni bila medicinsko indicirana, temveč se je tožnica sama odločila za tovrsten poseg, ki je bil opravljen v tujini, skladno s 7. točko 25. člena POZZ v zvezi s 26. in 23. členom ZZVZZ, ni upravičena do povračila nastalih stroškov zdravljenja v tujini.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda – vpis pravnega dejstva – amortizacija listine
Pravila, ki veljajo za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, se po 7. odstavku 234. člena ZZK-1, na katerega se sklicuje pritožba, res smiselno uporabljajo tudi za postopek vzpostavitve druge listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice ali druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka, vendar sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda po presoji pritožbenega sodišča ni takšna listina. Na podlagi sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda ni mogoče doseči vknjižbe lastninske ali druge stvarne pravice, pač pa takšna zaznamba po 1. odstavku 68. člena ZZK-1 zgolj varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Gre torej za vpis pravnega dejstva in ne pravice.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sprejemanje uradnih pošiljk
Tudi sodna pošiljka, naslovljena na družbo, z naslovom, ki je vpisan v sodni register, je bila vrnjena z oznako „naslovnik neznan“, zato družba z ugovorom ni uspela dokazati, da na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register sprejema uradna pisanja, s tem pa ne tudi ovreči ugotovitve, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ne posluje.
URS člen 26. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost države – pravica do sojenja v razumnem roku – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – omejitev teka zamudnih obresti – zakonske zamudne obresti kot škoda – vzročna zveza med kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku in neprisojenimi zamudnimi obrestmi – izgubljeni dobiček – razlika do popolne odškodnine
Krajši sodni postopek ne pomeni, da za upnika ne velja pravilo ne ultra alterum tantum, kot po drugi strani daljše trajanje sodnega postopka ne pomeni, da se za tek obresti uporabi pravilo ne ultra alterum tantum. Različno obravnavanje upnikov glede teka zakonskih zamudnih obresti je utemeljeno na odločbi US RS, pri čemer dolžina sodnega postopka sama po sebi nima vpliva na tek zakonskih zamudnih obresti.
Tožeča stranka kot upnik za čas po 1. 1. 2002 na podlagi materialnega prava ni bila upravičena do zakonskih zamudnih obresti, zato svoje škode ne more utemeljevati na zakonskih zamudnih obrestih, ki že same po sebi pomenijo tipizirano odškodnino. Pravica do popolne odškodnine predpostavlja nastanek neke konkretne škode, ki pa je tožeča stranka ni izkazala. Med domnevno nastalo premoženjsko škodo in kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku ni pravno relevantne vzročne zveze, saj ni mogoče špekulirati, kakšen bi bil izid sodnega postopka, če bi sodišče spoštovalo pravico do sojenja v razumnem roku.
OZ člen 131, 131/1, 165, 417. ZJC člen 3, 3/1, 3/2. ZDARS člen 3, 3/1.
premoženjska škoda – škoda na stavbi zaradi izgradnje ceste – škoda lastnika objekta – prenos lastninske pravice na nepremičnini – cesija odškodninske terjatve
S prenosom lastninske pravice na nepremičnini ne pride do prenosa že pred tem zapadle odškodninske terjatve zaradi škode na nepremičnini.
URS člen 22. ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 191, 191/1, 191/2, 202.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo – subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani – naknadno sosporništvo – pogoji za sosporništvo – privolitev toženca v vstop novega tožnika - izpolnitev v korist pridobitelja – prilagoditev zahtevka ob odtujitvi stvari med pravdo
Določba 191. člena ZPP omogoča vstop novega tožnika v pravdo brez privolitve tožene stranke, vendar morajo biti izpolnjeni pogoji, da je o sosporništvu sploh mogoče govoriti.
Ker gre za odtujitev stvari oziroma pravice med pravdo, ni ovire, da se pravda med prvotnima strankama ne dokonča.
Posledica kršitve pogodbene obveznosti oziroma neizpolnitve le-te je lahko škoda, v konkretnem primeru bi to bila škoda tožnice, ki je svoj del obveznosti (denarni prispevek h kupnini) izpolnila. Vendar tudi za tak primer velja, da je treba izkazati vse predpostavke civilnega delikta, kar tožnici v obravnavanem primeru ni uspelo.
V obravnavanem primeru, ko se odloča le še o zahtevku po nasprotni tožbi kot samostojnem tožbenem zahtevku, je potrebno uporabiti določbe ZPP o sporu majhne vrednosti, kjer so pritožbeni razlogi omejeni.
Lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen, pa v 60. dneh od prejema računa. Tožena stranka bi se lahko tožbenemu zahtevku uspešno uprla, če bi svojo obveznost plačila dolgovanih zneskov najemnine in stroškov za stanovanje v celoti izvršila v roku, ki je naveden v opominu ali pa v celoti izpolnila dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili dne 15.4.2008.