sklepčnost odškodninske tožbe – trditveno breme – dokazno breme – odškodninska tožba – škoda iz naslova manjvrednosti nepremičnine zaradi posegov tretjega
Tožnica je svojemu trditvenemu bremenu glede vzročne zveze zadostila že s tem, ko je navedla, da je bila zaradi nezakonitih posegov toženca njena nepremičnina manj vredna, zaradi česar je zanjo dosegla nižjo kupnino. V takšnih trditvah je vsebovano tudi dejstvo, da je kupec po nižji ceni kupil nepremičnino le in zgolj zaradi gradbenih posegov tožene stranke.
Lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen, pa v 60. dneh od prejema računa. Tožena stranka bi se lahko tožbenemu zahtevku uspešno uprla, če bi svojo obveznost plačila dolgovanih zneskov najemnine in stroškov za stanovanje v celoti izvršila v roku, ki je naveden v opominu ali pa v celoti izpolnila dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili dne 15.4.2008.
vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje – napaka sodišča pri vročanju
Predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje so zamuda roka ali naroka, zaradi nje prekluzija stranke, ki ne more več opraviti določenega procesnega dejanja in so zato zanjo nastale škodljive posledice in opravičeni razlog za zamudo. Zamuda mora izhajati iz sfere stranke, zato stranka ne more kot razloga za vrnitev v prejšnje stanje uveljavljati napake sodišča v zvezi z vročanjem sodbe, kot je to storila tožeča stranka, ker so strankam za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (v obravnavanem primeru torej pritožba zoper sodbo).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062142
ZPP člen 139, 139/5, 243, 337, 337/1. OZ člen 45. ZOR člen 60, 635.
gradbena pogodba – cena na enoto – dodatna dela – dokaz z izvedencem – prisila – grožnja – dovoljene pritožbene novote – dejanski sprejem vloge
S pogodbeno določeno ceno na enoto se izvajalec zavaruje pred rizikom večjega obsega oziroma količine potrebnih del od prvotno predvidenih. Da bi tožeča stranka kot izvajalec del lahko določila predračunsko ponudbeno ceno na enoto, pa mora kot izvajalec predvideti količine in cene materialov, potrebnega dela in stroške gradbene mehanizacije.
Po 5. odstavku 139. člena ZPP se stranka ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, če kljub kršitvi pisanje sprejme. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Ker pa tožeča stranka v pritožbi natančno analizira razloge sodbe, sklicujoč se celo na zapise na določeni strani sodbe, ne more biti dvoma, da je sodbo dejansko prejela.
Sodišče po 243. čl. ZPP izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Lahko pa so v izvedenskem mnenju strokovno ugotovljena dejstva podlaga za sklepanje o obstoju drugih dejstev, ki pa jih mora sodišče, upoštevaje razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo, šele ugotoviti. Drugače povedano: ugotovitve iz izvedenskega mnenja so lahko okoliščine, ki v zvezi z drugimi okoliščinami, izhajajočimi iz drugih dokazov, privedejo do sklepanja o obstoju odločilnega dejstva.
taksa za odgovor na pritožbo – pravdni strošek – izdatek – naknaden predlog za povrnitev pravdnih stroškov
Od vprašanja nastanka taksne obveznosti, s katero je bila tožena stranka seznanjena, saj je v odgovoru na pritožbo, kot rečeno pavšalno in vrednostno nekonkretizirano priglasila strošek sodne takse za odgovor na pritožbo, je treba ločiti vprašanje nastanka stroška. Ta stranki nastane šele tedaj, ko preide iz premoženjske sfere stranke v premoženjsko sfero tretjega. Stranki pa se povrnejo le tisti stroški postopka, ki so ji nastali do konca postopka. Toženi stranki strošek plačila sodne takse za odgovor na pritožbo do konca pritožbenega postopka še ni nastal, saj je sodno takso plačala že po izdaji odločbe sodišča druge stopnje. S tem, ko je plačilo sodne takse zadržala do prejema plačilnega naloga, je pač tvegala, da ji bo strošek nastal že po zaključku pritožbenega postopka in da ji ta strošek v pritožbenem postopku ne bo priznan (kot do konca pritožbenega postopka nastali strošek).
Posledica kršitve pogodbene obveznosti oziroma neizpolnitve le-te je lahko škoda, v konkretnem primeru bi to bila škoda tožnice, ki je svoj del obveznosti (denarni prispevek h kupnini) izpolnila. Vendar tudi za tak primer velja, da je treba izkazati vse predpostavke civilnega delikta, kar tožnici v obravnavanem primeru ni uspelo.
odškodninska odgovornost države – nezakonito ravnanje delavcev upravnih organov – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – pooblastilo za sklenitev pogodbe
Zgolj okoliščina, da je bil upravni organ naknadno seznanjen s preklicem pooblastila lastnika vozila za prodajo vozila, preklic pooblastila pa je bil dan že po izvedbi prodajne pogodbe, ni nalagala upravnemu organu izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka ter neizvedba tega postopka ne predstavlja protipravnosti ravnanja upravnega organa kot ene izmed nujnih predpostavk civilnega delikta.
Pooblastilo je podlaga za upravičenost do zastopanja, pri čemer je oblika pooblastila odvisna od oblike, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo. Ne za mandatno, ne za komisijsko niti za kupoprodajno pogodbo ZOR obličnosti ne predpisuje, zato zgolj dejstvo, da na pooblastilu za sklenitev pogodbe ni bila navedena višina kupnine, ne vpliva na samo veljavnost pooblastila.
relativno zastaranje - skrbnost oškodovanca - bodoča škoda – dokazni standard gotovosti
Konec zdravljenja kot trenutek, ko bi oškodovanec lahko izvedel za svojo škodo (njen obseg), ni nujno odvisen od teka bolniškega staleža.
Oškodovanec mora pri ugotavljanju poškodb in njihovih posledic pokazati ustrezno skrbnost in v tem smislu tudi določeno aktivno ravnanje.
Operacija, ki je svetovana kot potrebna oziroma koristna, in ki lahko omili bodoče bolečine, pa se oškodovanec zanjo še ni odločil, ni bodoča škoda, saj po rednem teku stvari ni gotovo, da bo do nje res prišlo.
KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 402, 402/3.
prestajanje kazni zapora – hišni zapor – nadomestitev izvršitve kazni zapora – obsojenčevo zdravstveno stanje – okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom
Tretji odstavek 86. člena KZ-1 določa, da se kazen zapora do devetih mesecev lahko nadomesti s hišnim zaporom; da o nadomestnem hišnem zaporu odloči sodišče s sklepom, s katerim določi, da se obsojenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo; da sodišče lahko obsojencu izjemoma dovoli, da se za določen čas oddalji iz prostorov, kjer se izvaja hišni zapor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela ter da če se obsojenec brez dovoljenja sodišča oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hišni zapor, ali pa to stori izven dovoljenega časa, lahko sodišče odredi, da se izrečena kazen zapora izvrši.
Navedeno zakonsko določilo torej opredeljuje hišni zapor kot zapor, ki se od prestajanja zapora v zavodu ne razlikuje v intenziteti odvzema prostosti, temveč v prostoru, kjer se izvaja, to je v poslopju, v katerem obsojenec stalno ali začasno prebiva oziroma javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo, torej ne v zavodu za prestajanje kazni zapora.
Izvirnik kupoprodajne pogodbe, ki ga je predlagateljica v kopiji priložila predlogu, očitno ni izgubljen, saj z njim razpolaga pritožnik, ki ga je predložil svojemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice. Ni torej izpolnjen pogoj 2. alinee 1. točke 1. odstavka 234. člena ZZK-1 za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/2, 427/2-1. ZGD-1 člen 59, 59/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izpodbijanje domneve o obstoju izbrisnega razloga – dokaz o poslovanju družbe
V 1. točki 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP so navedene okoliščine, katerih obstoj predpostavlja le domnevo o obstoju izbrisnega razloga po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Takšno domnevo pa je dopustno izpodbijati s trditvami, da razlog po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja, to je s trditvami, da pravna oseba posluje, da ima premoženje in da ni izpolnila vseh svojih obveznosti.
Dokazovanje vzročne zveze je v odškodninskem pravu varstva okolja poseben problem. V konkretnem primeru je škoda na objektu tožeče stranke t.i. zapoznela posledica onesnaževanja. V tovrstnih primerih vztrajanje pri dokazani vzročni zvezi pomeni hkrati zanikanje oškodovančeve pravice do odškodnine. Upoštevaje (nižje) standarde ugotavljanja vzročne zveze v takšnih primerih, je zaključek o obstoju vzročne zveze povsem prepričljiv.
služnost – prenehanje služnosti – bistveno spremenjene okoliščine
Služnost zaradi neuporabe preneha v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 223. člen SPZ. Prenehanje služnosti se ugotovi z ugotovitveno odločbo, ki je tudi podlaga za izbris vknjižene služnosti v zemljiški knjigi. Imetnik vknjižene služnosti ni dolžan dati nobenega izbrisnega dovoljenja.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/2, 427/2-1, 435, 435/4. ZGD-1 člen 58, 58/1, 58/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovanje družbe – predložitev letnih poročil – obstoj izbrisnega razloga - izpodbijanje domneve – predložitev dokazov
Ugovor proti sklepu o zaključku postopka izbrisa mora vsebovati opis dejstev, iz katerih izhaja, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom in dokaze o teh dejstvih. Ker družba dokazov za trditve, da posluje, s čimer bi lahko izpodbila obstoj domneve iz 1. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni predložila, se odločitev prvostopnega sodišča izkaže kot pravilna.
pravica do sodnega varstva – vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Po 8.a členu ZVVJTO imajo upravičenci do vračila vlaganj pravico do sodnega varstva po pravilih nepravdnega postopka ne samo v primeru, če državni pravobranilec zavrne zahtevek za vračilo vlaganj, pač pa po 2. odstavku navedenega člena tudi takrat, če državni pravobranilec v predpisanem roku ne pripravi predloga za sklenitev pisne poravnave ali ne odgovori vlagatelju zahtevka, ali je upravičenec po tem zakonu; v tem primeru lahko vlagatelj zahtevka v dveh mesecih po izteku predpisanega roka za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave vloži predlog za rešitev zahtevka pri pristojnem okrajnem sodišču.
Ker je tožnik tudi sam predlagal izvedenca, je sklep sodišča prve stopnje, da je tožena stranka upravičeno predlagala, da tožnika pregleda zdravnik cenzor, pravilen. S tem ni tožena stranka prišla v dolžniško zamudo. Pri takšnem zahtevku, kot je bil, gre za dokazilo, da je bilo mnenje zdravnika cenzorja potrebno. To je zavarovalnica dokazala, saj je izplačala škodo v razumnem roku in po prejemu tega mnenja.
ZOdv člen 1, 1/3, 2a, 34a, 34b, 34č. ZPP člen 343, 343/4.
zastopanje družbe – tuj odvetnik
Ker odvetnik M. P. v tem postopku ni izkazal predpostavke vpisa v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, da bi lahko kot tuj odvetnik zastopal stranke pred sodišči v Republiki Sloveniji, je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sprejemanje uradnih pošiljk
Tudi sodna pošiljka, naslovljena na družbo, z naslovom, ki je vpisan v sodni register, je bila vrnjena z oznako „naslovnik neznan“, zato družba z ugovorom ni uspela dokazati, da na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register sprejema uradna pisanja, s tem pa ne tudi ovreči ugotovitve, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ne posluje.
URS člen 22. ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 191, 191/1, 191/2, 202.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo – subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani – naknadno sosporništvo – pogoji za sosporništvo – privolitev toženca v vstop novega tožnika - izpolnitev v korist pridobitelja – prilagoditev zahtevka ob odtujitvi stvari med pravdo
Določba 191. člena ZPP omogoča vstop novega tožnika v pravdo brez privolitve tožene stranke, vendar morajo biti izpolnjeni pogoji, da je o sosporništvu sploh mogoče govoriti.
Ker gre za odtujitev stvari oziroma pravice med pravdo, ni ovire, da se pravda med prvotnima strankama ne dokonča.