Izvirnik kupoprodajne pogodbe, ki ga je predlagateljica v kopiji priložila predlogu, očitno ni izgubljen, saj z njim razpolaga pritožnik, ki ga je predložil svojemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice. Ni torej izpolnjen pogoj 2. alinee 1. točke 1. odstavka 234. člena ZZK-1 za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
Dokazovanje vzročne zveze je v odškodninskem pravu varstva okolja poseben problem. V konkretnem primeru je škoda na objektu tožeče stranke t.i. zapoznela posledica onesnaževanja. V tovrstnih primerih vztrajanje pri dokazani vzročni zvezi pomeni hkrati zanikanje oškodovančeve pravice do odškodnine. Upoštevaje (nižje) standarde ugotavljanja vzročne zveze v takšnih primerih, je zaključek o obstoju vzročne zveze povsem prepričljiv.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – seznanitev oškodovanca z obsegom škode – izvedensko mnenje – ocena dokaza
Sodišče prve stopnje je verjelo izvedencu medicinske stroke, ki je navedel, da je bilo tožnikovo zdravljenje po poškodbi končano ob zaključku bolniškega staleža 18.12.1998 in da mu je bil že ob kontrolnem pregledu 12.10.1998 pojasnjen obseg škode in trajnih posledic, nato pa je ta dokaz napačno ocenilo in sicer v delu, ko je štelo, da je treba kot čas zdravljenja šteti tudi čas do odstranitve osteosintetskega materiala in je zato napačno zaključilo, da je šele po tej operaciji začel teči triletni zastaralni rok, zato je napačno uporabilo določbo 1. odst. 376.čl. ZOR.
pravica do sodnega varstva – vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Po 8.a členu ZVVJTO imajo upravičenci do vračila vlaganj pravico do sodnega varstva po pravilih nepravdnega postopka ne samo v primeru, če državni pravobranilec zavrne zahtevek za vračilo vlaganj, pač pa po 2. odstavku navedenega člena tudi takrat, če državni pravobranilec v predpisanem roku ne pripravi predloga za sklenitev pisne poravnave ali ne odgovori vlagatelju zahtevka, ali je upravičenec po tem zakonu; v tem primeru lahko vlagatelj zahtevka v dveh mesecih po izteku predpisanega roka za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave vloži predlog za rešitev zahtevka pri pristojnem okrajnem sodišču.
domneva umika tožbe – izostanek s poravnalnega naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka
Ob isti uri in na isti dan sta bili razpisani dve glavni obravnavi med istima strankama, ki objektivno nista mogli biti navzoči na obeh narokih. Navedeno je nedvomno upravičen razlog za izostanek pravdnih strank z enega izmed narokov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi bistvo poravnalnega naroka, torej v podani možnosti za sklenitev sodne poravnave med strankama.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – neznan na poslovnem naslovu
Registrsko sodišče se je pri odločitvi o izkazanosti izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP pravilno oprlo na dejstvo, da se je poštna pošiljka s sklepom o začetku postopka likvidacije naslovljena na družbo vrnila z registrskega naslova z oznako: neznan.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068002
ZD člen 210, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva – napotitev na pravdo – nujni delež – ugotovitvena tožba – pravni interes
Z napotitvenim sklepom se izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo, stranka sama pa mora presoditi, katera so relevantna dejstva in jih zatrjevati ter ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/2, 427/2-1, 435, 435/4. ZGD-1 člen 58, 58/1, 58/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovanje družbe – predložitev letnih poročil – obstoj izbrisnega razloga - izpodbijanje domneve – predložitev dokazov
Ugovor proti sklepu o zaključku postopka izbrisa mora vsebovati opis dejstev, iz katerih izhaja, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom in dokaze o teh dejstvih. Ker družba dokazov za trditve, da posluje, s čimer bi lahko izpodbila obstoj domneve iz 1. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni predložila, se odločitev prvostopnega sodišča izkaže kot pravilna.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1. SZ člen 65, 65/1, 67, 67/5.
dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Pravilno je stališče registrskega sodišča, da bi predlagateljica lahko kot solastnica objekta na naslovu, katerega ima družba vpisan svoj poslovni naslov, s svojim predlogom za začetek postopka izbrisa uspela le, če bi izkazala, da ni noben od solastnikov objekta družbi ni dovolil, da posluje na naslovu solastnega objekta.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/2, 427/2-1. ZGD-1 člen 59, 59/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izpodbijanje domneve o obstoju izbrisnega razloga – dokaz o poslovanju družbe
V 1. točki 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP so navedene okoliščine, katerih obstoj predpostavlja le domnevo o obstoju izbrisnega razloga po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Takšno domnevo pa je dopustno izpodbijati s trditvami, da razlog po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja, to je s trditvami, da pravna oseba posluje, da ima premoženje in da ni izpolnila vseh svojih obveznosti.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda – vpis pravnega dejstva – amortizacija listine
Pravila, ki veljajo za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, se po 7. odstavku 234. člena ZZK-1, na katerega se sklicuje pritožba, res smiselno uporabljajo tudi za postopek vzpostavitve druge listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice ali druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka, vendar sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda po presoji pritožbenega sodišča ni takšna listina. Na podlagi sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda ni mogoče doseči vknjižbe lastninske ali druge stvarne pravice, pač pa takšna zaznamba po 1. odstavku 68. člena ZZK-1 zgolj varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Gre torej za vpis pravnega dejstva in ne pravice.
URS člen 22. ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 191, 191/1, 191/2, 202.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo – subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani – naknadno sosporništvo – pogoji za sosporništvo – privolitev toženca v vstop novega tožnika - izpolnitev v korist pridobitelja – prilagoditev zahtevka ob odtujitvi stvari med pravdo
Določba 191. člena ZPP omogoča vstop novega tožnika v pravdo brez privolitve tožene stranke, vendar morajo biti izpolnjeni pogoji, da je o sosporništvu sploh mogoče govoriti.
Ker gre za odtujitev stvari oziroma pravice med pravdo, ni ovire, da se pravda med prvotnima strankama ne dokonča.
URS člen 14, 15, 26,33,67, 78. SZ člen 17, 75, 97, 129, 129/1-4. ZOR člen 132. OZ člen 111, 111/2, 488, 490. ZZK (1930) far. 2, 22. ODZ par. 432, 433, 434, 438. ZENDMPE člen 3. ZIP člen 251a – 251f. ZPIZ-1 člen 6, 289.
pravica do povračila škode - odgovornost za drugega - odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa - zakonodajna funkcija države - odgovornost države za vzpostavitev evidenc na področju stavb in stanovanj - pasivna legitimacija države - pasivna legitimacija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ni predstavljala državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, za čigar nepravilno delo bi odgovarjala država, temveč povsem samostojno samoupravno interesno skupnost s statusom pravne osebe s samostojno, z zakonom določeno odškodninsko odgovornostjo v razmerju do tretjih oseb.
Normativna oziroma legislativna protipravnost ravnanja je izkazana le, ko gre za očitno nasprotje z dolžnostjo izdaje predpisa, neposredno izvirajoče iz Direktive Evropskega parlamenta in sveta, Ustave RS, zakona ali odločbe Ustavnega sodišča.
odškodninska odgovornost države – nezakonito ravnanje delavcev upravnih organov – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – pooblastilo za sklenitev pogodbe
Zgolj okoliščina, da je bil upravni organ naknadno seznanjen s preklicem pooblastila lastnika vozila za prodajo vozila, preklic pooblastila pa je bil dan že po izvedbi prodajne pogodbe, ni nalagala upravnemu organu izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka ter neizvedba tega postopka ne predstavlja protipravnosti ravnanja upravnega organa kot ene izmed nujnih predpostavk civilnega delikta.
Pooblastilo je podlaga za upravičenost do zastopanja, pri čemer je oblika pooblastila odvisna od oblike, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo. Ne za mandatno, ne za komisijsko niti za kupoprodajno pogodbo ZOR obličnosti ne predpisuje, zato zgolj dejstvo, da na pooblastilu za sklenitev pogodbe ni bila navedena višina kupnine, ne vpliva na samo veljavnost pooblastila.
vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje – napaka sodišča pri vročanju
Predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje so zamuda roka ali naroka, zaradi nje prekluzija stranke, ki ne more več opraviti določenega procesnega dejanja in so zato zanjo nastale škodljive posledice in opravičeni razlog za zamudo. Zamuda mora izhajati iz sfere stranke, zato stranka ne more kot razloga za vrnitev v prejšnje stanje uveljavljati napake sodišča v zvezi z vročanjem sodbe, kot je to storila tožeča stranka, ker so strankam za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (v obravnavanem primeru torej pritožba zoper sodbo).
neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe - neskrbno ravnanje pri plačilu sodne takse – pravica do sodnega varstva
Ureditev, da se pritožba zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno, sodišču preprečuje, da bi meritorno odločalo o zadevi, zato bi pod določenimi pogoji res lahko bila omejena pravica do sodnega varstva. Vendar je takšna ureditev ustavno dopustna in sama po sebi ne pomeni nedopustnega omejevanja dostopa do sodnega varstva pod pogojem, da je tako fizičnim kot pravnim osebam s slabim premoženjskim stanjem zagotovljena možnost taksnih oprostitev.
služnost – prenehanje služnosti – bistveno spremenjene okoliščine
Služnost zaradi neuporabe preneha v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 223. člen SPZ. Prenehanje služnosti se ugotovi z ugotovitveno odločbo, ki je tudi podlaga za izbris vknjižene služnosti v zemljiški knjigi. Imetnik vknjižene služnosti ni dolžan dati nobenega izbrisnega dovoljenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062142
ZPP člen 139, 139/5, 243, 337, 337/1. OZ člen 45. ZOR člen 60, 635.
gradbena pogodba – cena na enoto – dodatna dela – dokaz z izvedencem – prisila – grožnja – dovoljene pritožbene novote – dejanski sprejem vloge
S pogodbeno določeno ceno na enoto se izvajalec zavaruje pred rizikom večjega obsega oziroma količine potrebnih del od prvotno predvidenih. Da bi tožeča stranka kot izvajalec del lahko določila predračunsko ponudbeno ceno na enoto, pa mora kot izvajalec predvideti količine in cene materialov, potrebnega dela in stroške gradbene mehanizacije.
Po 5. odstavku 139. člena ZPP se stranka ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, če kljub kršitvi pisanje sprejme. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Ker pa tožeča stranka v pritožbi natančno analizira razloge sodbe, sklicujoč se celo na zapise na določeni strani sodbe, ne more biti dvoma, da je sodbo dejansko prejela.
Sodišče po 243. čl. ZPP izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Lahko pa so v izvedenskem mnenju strokovno ugotovljena dejstva podlaga za sklepanje o obstoju drugih dejstev, ki pa jih mora sodišče, upoštevaje razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo, šele ugotoviti. Drugače povedano: ugotovitve iz izvedenskega mnenja so lahko okoliščine, ki v zvezi z drugimi okoliščinami, izhajajočimi iz drugih dokazov, privedejo do sklepanja o obstoju odločilnega dejstva.