CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL0067506
URS člen 2 ZST–1 člen 5, 13, 34. ZPP člen 12, 105a, 168.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – rok za vložitev predloga za oprostitev sodnih taks– laična stranka – načelo socialne države – pomoč prava neuki stranki – odstop od sodne prakse
Laična stranka lahko predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo vloži tudi še v ugovornem roku zoper plačilni (taksni) nalog. S takšnim stališčem pritožbeno sodišče zavestno odstopa od doslejšnje enotne sodne prakse.
ZDR člen 127, 204, 204/4. SKPgd tarifna priloga točka 2. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti tarifna priloga točka 1.
Terjatev iz naslova premalo izplačane plače (ker plača ni bila usklajevana skladno z določbami kolektivne pogodbe) je denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
Ker je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sprejela, tako da mu je na podlagi te odpovedi delovno razmerje prenehalo, njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo ni utemeljen.
Po določbi 244. člena OZ se odškodnina sorazmerno zmanjša, če za nastalo škodo ali za njeno velikost ali za otežitev dolžnikovega položaja odgovarja tudi upnik. V tem primeru gre za povrnitev škode zaradi kršitve pogodbe, zato soodgovornosti strank ni mogoče deliti na enak način, kot se to opravi pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Morebitna soodgovornost upnika se upošteva šele po tem, ko je višina odškodnine znana.
Tožena stranka je tekom pravde navajala, da je za kršitev pogodbe odgovorna le tožeča stranka, tak ugovor pa zajema tudi ugovor o deljeni odgovornosti.
ZPP člen 318, 328. ZOdvT člen 12, 36. ZDR člen 184. OZ člen 179.
zamudna sodba – sklep o popravi sodbe – stroški postopka – nesreča pri delu – odškodnina – nepremoženjska škoda
Pri odločanju o stroških postopka je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. Iz tega razloga je zmotno odločilo, da je dolžna tožena stranka stroške postopka povrniti tožniku in ne nakazati na račun sodišča, te svoje napake pa ni moglo popraviti s sklepom o popravi sodbe.
nagrada za postopek – nagrada za postopek za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv
V tretjem delu Tarife, ki je sestavni del ZOdvT, je za nagrado za postopek določen količnik 1,3; pri čemer je pod opombo št. 3 med drugim določena nagrada za postopek za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv. S pisnimi gradivi so mišljene vse vloge, ki jih odvetnik v okviru prvostopenjskega postopka naslovi na sodišče.
spor majhne vrednosti – obnova postopka – obnovitveni razlogi – zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker je tožena stranka obnovo postopka v sporu majhne vrednosti predlagala zaradi novih dejstev oziroma novih dokazov, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrglo.
Spor, v katerem delavec uveljavlja odškodnino zaradi razrešitve brez utemeljenega razloga, ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi delodajalec sam kril svoje stroške postopka ne glede na izid spora.
OZ člen 183, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 158, 188, 188/3, 243, 286b.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – nepremoženjska škoda – neposlovna odškodninska odgovornost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi – pravočasno grajanje procesnih napak – spregledan dokazni predlog
Za okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe velja splošno pravilo o neposlovni odškodninski odgovornosti; najpogostejši načini okrnitve ugleda in dobrega imena pa so objave neresničnih podatkov o pravni osebi. Pravično denarno odškodnino zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena po 183. členu OZ je treba razlikovati od denarne odškodnine za premoženjsko škodo, ki nastane gospodarskemu subjektu zaradi kršitve pogodbe.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke – otrok – mladoletna oseba – mladoletni krvni sorodnik
KZ-1 v 21. poglavju nedosledno uporablja izraze, s katerimi označuje otroka in sicer v naslovu poglavja (Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke), uporablja besedo otrok, enako v 189. čl. in 192. čl., medtem ko v 190. čl. uporablja izraz mladoletna oseba, v 195. pa mladoletni krvni sorodnik. Po Konvenciji o otrokovih pravicah OZN, ki je bila ratificirana in objavljena je „otrok vsako človeško bitje mlajše od 18 let razen če zakon, ki se uporablja za otroka določa, da se polnoletnost doseže že prej“. 8. čl. Ustave RS določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe pa se uporabljajo neposredno. Glede na navedeno ni dvoma, da se šteje za otroka vsaka oseba mlajša od 18 let, naša zakonodaja pa za te osebe poleg izraza otrok uporablja še druge izraze, kot so npr. mladoletna oseba, oseba mlajša od 15 let, mladoletni oškodovanec in mladoletnik, kar je izrecno razvidno iz citiranega naslova 21. poglavja, ki v naslovu uporablja izraz otrok, v posameznih členih pa različne izraze, kot je navedeno zgoraj. KZ v 71. čl. (izključitev kazenskih sankcij proti otrokom) določa, da „proti mladoletni osebi, ki ob storitvi kaznivega dejanja še ni bila stara 14 let (otrok), se ne smejo uporabiti kazenske sankcije“, kar je samo realizacija 40. čl. Konvencije o otrokovih pravicah, ki izrecno določa, da mora država pogodbenica v zakonih, posebej namenjenih otrokom, ki so osumljeni, obtoženi ali spoznani za krive kršenja kazenskega prava „določiti najnižjo starost, do katere se domneva, da otroci niso sposobni kršiti kazenskega prava“, omejitev starosti v 71. čl. KZ je torej namenjena zgolj mladoletnim storilcem, ne pa tudi oškodovancem.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zastaranje - objektivni rok - nastanek škode
Odločbe toženca, s katerimi je bilo tožniku v ponovnem postopku odmerjeno nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, so v neposredni zvezi z odpravljenimi odločbami v sodnem postopku, saj so bile izdane v ponovnem postopku pri tožencu, ki je tekel po odpravi prvotnih odločb v sodnem postopku. Prvotne odločbe toženca o nadomestilu zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu so tako neustrezne (nezakonite), toženec pa ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustreznih odločb na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe. Zato je v konkretnem primeru podan dejanski stan, na podlagi katerega ima tožnik odškodninsko terjatev v višini obračunanih zamudnih obresti.
Glede na to, da je bil tožnik na podlagi odločb po sodni odločitvi za nazaj, v obdobju od 1. 4. 1992 do 31. 12. 2004, upravičen do višjega nadomestila plače zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, kot mu je bil priznan s prvotnimi neustreznimi odločitvami toženca, mu je škoda nastajala z zapadlostjo vsakokratnega mesečnega zneska nadomestila, ki mu je bil v navedenem obdobju izplačan v nižjem znesku, kot bi mu pripadal.
ZDR člen 21, 52, 52/1, 52/1-4, 54. ZZDT člen 4, 4/5, 11.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – tujec – delovno dovoljenje – osebno delovno dovoljenje
Dejstvo, da je tožnik v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila zakonito sklenjena na podlagi delovnega dovoljenja za določen čas, pridobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, ne vpliva na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti na nastanek obveznosti tožene stranke, da s tožnikom sklene novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni utemeljen, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pripoznala tožbeni zahtevek, tako da tožniku delovno razmerje ni prenehalo.
Četudi se pogodbe o zaposlitvi tožnika sklicuje na SKPgd (ki je še veljala v trenutku sklenitve pogodbe o zaposlitvi), SKPgd pri presoji tožbenega zahtevka ni mogoče uporabiti, ker v trenutku, ko naj bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja, ni več veljala.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061415
OZ člen 131, 921.
zavarovanje AO plus – prostovoljno zavarovanje – zavarovalnina –odgovornost zavarovanca za škodni dogodek – sokrivi voznik – valorizacija zavarovalne vsote pri prostovoljnem zavarovanju
Na podlagi AO plus zavarovanja, ki je prostovoljno zavarovanje, dobi zavarovanec zavarovalnino (v višini odškodnine za takšno škodo po OZ), če je za prometno nesrečo kriv sam. Če je v nesreči podana sokrivda, poškodovani voznik dobi odškodnino od sokrivega voznika (oziroma od njegove odgovornostne zavarovalnice) v odstotku njegove krivde. Za tisti odstotek škode, za katerega odgovarja sam, lahko terja zavarovalnino iz zavarovanja AO plus.
Pri prostovoljnem zavarovanju se zavarovalna vsota, za katero je zavarovanje dogovorjeno, valorizira le, če je tako dogovorjeno.
Upoštevaje izjavo tožnika, da se odpoveduje znesku dogovorjene osnovne plače, kolikor ta presega plačo župana, in dejstvo, da je delo opravljal kot poslovodna oseba na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi, njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači nad skladno z izjavo izplačano plačo župana ni utemeljen.
ZDSS-1 člen 17, 17/2. ZPP člen 98, 98/1, 343, 343/2, 352.
pritožba – pooblastilo za zastopanje
Ker odvetnica tožeče stranke k pritožbi ni predložila pooblastila za zastopanje, pooblastilo v spisu pa se je nanašalo le na zastopanje na naroku za glavno obravnavo, je pritožba nedovoljena in se zavrže.