OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067510
ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v tujo stvar – z delom pridobljeno premoženje – aktivnosti pri gradnji
Premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja z delom pridobita v času trajanja njune zveze, je njuno skupno premoženje. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih skupno premoženje nastane na originaren način na podlagi samega zakona. Stvarnopravna zakonodaja v primeru dogovora dopušča pridobitev stvarne pravice z vlaganjem v tujo stvar. Ker sta tožnica in toženec v času gradnje hiše na toženčevem zemljišču živela v izvenzakonski skupnosti, posebna pogodba o skupni gradnji ni bila potrebna.
Zakonska dikcija - z delom pridobljeno premoženje – ne definira samo premoženja, pridobljenega s fizičnim delom in z denarnimi sredstvi, zasluženimi v trajanju zakonske (izvenzakonske) skupnosti. S to zakonsko dikcijo je mišljen tudi skupek opravil in aktivnosti, ki pripeljejo do pridobitve ali ohranitve skupnega premoženja (pribavljanje gradbene dokumentacije, iskanje in izbira izvajalcev...) in tudi delo v gospodinjstvu, ki sicer nima neposrednega finančnega učinka, je pa bistvena sestavina skupnega življenja in zato ravno tako vpliva na ohranitev ali povečanje skupnega premoženja.
prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave – učinek za terjatve ločitvenih upnikov - vračunavanje obresti in stroškov
Ker potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov, ki so krite z ločitveno pravico, je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo zakonske zamudne obresti od celotne terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poplačila iz posebnega premoženja dolžnika, na katerem je imela ločitveno pravico.
Položaj ločitvenega upnika, ki ni v celoti poplačan, je od tedaj dalje enak položaju drugih dolžnikovih (navadnih) upnikov, to pomeni, da ima tak upnik pod pogoji prisilne poravnave pravico le do plačila terjatve, ki je nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
pisno opozorilo pred odpovedjo – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – stroški postopka
Spor, v katerem delavec zahteva razveljavitev pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, je spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, v katerem delodajalec sam krije svoje stroške postopka, čeprav je tožba kot nedopustna zavržena.
OZ člen 183, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 158, 188, 188/3, 243, 286b.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – nepremoženjska škoda – neposlovna odškodninska odgovornost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi – pravočasno grajanje procesnih napak – spregledan dokazni predlog
Za okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe velja splošno pravilo o neposlovni odškodninski odgovornosti; najpogostejši načini okrnitve ugleda in dobrega imena pa so objave neresničnih podatkov o pravni osebi. Pravično denarno odškodnino zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena po 183. členu OZ je treba razlikovati od denarne odškodnine za premoženjsko škodo, ki nastane gospodarskemu subjektu zaradi kršitve pogodbe.
Spor, v katerem delavec uveljavlja odškodnino zaradi razrešitve brez utemeljenega razloga, ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi delodajalec sam kril svoje stroške postopka ne glede na izid spora.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba – pravnomočna obsodba – nova dejstva in dokazi
Za uspešno uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP se zahteva, da predlagatelj kaznivo dejanje dokaže s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Izjeme so podane le, kadar se kazenski postopek ne more izvesti, ker je obdolženec umrl, ker je neprišteven, ker je dejanje zastarano ali ker obdolženca varuje imuniteta. Ker tožnik takšnih ovir, ki bi preprečevale kazenski postopek zoper pričo, za katero navaja, da je krivo pričala, ni zatrjeval, njegov predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
Nova dejstva in novi dokazi se kot obnovitveni razlog lahko upoštevajo le, če so obstajali že v času prvega sojenja in ne če izvirajo iz časa po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil postopek, katerega obnova se predlaga, zaključen.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zastaranje - objektivni rok - nastanek škode
Odločbe toženca, s katerimi je bilo tožniku v ponovnem postopku odmerjeno nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, so v neposredni zvezi z odpravljenimi odločbami v sodnem postopku, saj so bile izdane v ponovnem postopku pri tožencu, ki je tekel po odpravi prvotnih odločb v sodnem postopku. Prvotne odločbe toženca o nadomestilu zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu so tako neustrezne (nezakonite), toženec pa ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustreznih odločb na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe. Zato je v konkretnem primeru podan dejanski stan, na podlagi katerega ima tožnik odškodninsko terjatev v višini obračunanih zamudnih obresti.
Glede na to, da je bil tožnik na podlagi odločb po sodni odločitvi za nazaj, v obdobju od 1. 4. 1992 do 31. 12. 2004, upravičen do višjega nadomestila plače zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, kot mu je bil priznan s prvotnimi neustreznimi odločitvami toženca, mu je škoda nastajala z zapadlostjo vsakokratnega mesečnega zneska nadomestila, ki mu je bil v navedenem obdobju izplačan v nižjem znesku, kot bi mu pripadal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL0067506
URS člen 2 ZST–1 člen 5, 13, 34. ZPP člen 12, 105a, 168.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – rok za vložitev predloga za oprostitev sodnih taks– laična stranka – načelo socialne države – pomoč prava neuki stranki – odstop od sodne prakse
Laična stranka lahko predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo vloži tudi še v ugovornem roku zoper plačilni (taksni) nalog. S takšnim stališčem pritožbeno sodišče zavestno odstopa od doslejšnje enotne sodne prakse.
Prevzem opravljenega posla je pravno dejanje naročnika, s katerim ta podjemniku omogoči, da v celoti izpolni svojo obveznost. Naročnik ima pravico odkloniti prevzem opravljenega posla, če ta ni opravljen pravilno, torej če ima stvarne napake. Glede na to, da je tožnik na zahtevo toženca stopnice moral podreti, ker niso bile ustrezno postavljene, ni mogoče šteti, da so bile stopnice prevzete s strani toženca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – nezmožnost za delo
Neopravičen izostanek z dela je lahko utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnega razmerja, vendar le če je delavec delo, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in ki ga odklanja, zmožen opravljati. V nasprotnem primeru, kot je bilo pri tožnici, ki je bila za delo nezmožna tudi v času, ko ni imela odobrenega bolniškega staleža, podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Pojma podpis pravni red izrecno ne definira. Iz vsebinske zasnove pravnega reda pa izhaja, da je podpis potrditev pisne izjave volje. Parafe na dnu vsake listinske strani ob hkratnem praznem prostoru, kjer je na koncu pogodbe označeno mesto prodajalca, zato ne ustrezajo pojmu podpisa.
Rok iz 2. odstavka 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče dogovorno niti podaljšati niti skrajšati. Tudi odločitev delodajalca po izteku roka, ki ga ima na razpolago za odločitev o pritožbi, zahtevi oziroma ugovoru delavca, delavcu ne odpre novega roka za sodno varstvo. Tako bi moral tožnik po izteku 8 dnevnega roka, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o njegovi pritožbi, v nadaljnjih 30 dneh vložiti tožbo, da bi bila ta dopustna.
Upoštevaje izjavo tožnika, da se odpoveduje znesku dogovorjene osnovne plače, kolikor ta presega plačo župana, in dejstvo, da je delo opravljal kot poslovodna oseba na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi, njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači nad skladno z izjavo izplačano plačo župana ni utemeljen.
ZDR člen 21, 52, 52/1, 52/1-4, 54. ZZDT člen 4, 4/5, 11.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – tujec – delovno dovoljenje – osebno delovno dovoljenje
Dejstvo, da je tožnik v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila zakonito sklenjena na podlagi delovnega dovoljenja za določen čas, pridobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, ne vpliva na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti na nastanek obveznosti tožene stranke, da s tožnikom sklene novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 127, 204, 204/4. SKPgd tarifna priloga točka 2. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti tarifna priloga točka 1.
Terjatev iz naslova premalo izplačane plače (ker plača ni bila usklajevana skladno z določbami kolektivne pogodbe) je denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061415
OZ člen 131, 921.
zavarovanje AO plus – prostovoljno zavarovanje – zavarovalnina –odgovornost zavarovanca za škodni dogodek – sokrivi voznik – valorizacija zavarovalne vsote pri prostovoljnem zavarovanju
Na podlagi AO plus zavarovanja, ki je prostovoljno zavarovanje, dobi zavarovanec zavarovalnino (v višini odškodnine za takšno škodo po OZ), če je za prometno nesrečo kriv sam. Če je v nesreči podana sokrivda, poškodovani voznik dobi odškodnino od sokrivega voznika (oziroma od njegove odgovornostne zavarovalnice) v odstotku njegove krivde. Za tisti odstotek škode, za katerega odgovarja sam, lahko terja zavarovalnino iz zavarovanja AO plus.
Pri prostovoljnem zavarovanju se zavarovalna vsota, za katero je zavarovanje dogovorjeno, valorizira le, če je tako dogovorjeno.
Tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni utemeljen, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pripoznala tožbeni zahtevek, tako da tožniku delovno razmerje ni prenehalo.
Četudi se pogodbe o zaposlitvi tožnika sklicuje na SKPgd (ki je še veljala v trenutku sklenitve pogodbe o zaposlitvi), SKPgd pri presoji tožbenega zahtevka ni mogoče uporabiti, ker v trenutku, ko naj bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja, ni več veljala.
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064261
ZPre-1 člen 68, 68/2. ZGD-1 člen 384, 385, 388, 614, 614/1.
izključitev manjšinskih delničarjev po ZGD-1 – primerna denarna odpravnina – izključitev manjšinskih delničarjev po ZPre-1 – nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi – sodni preizkus denarne odpravnine – poprevzemno obdobje – odmera stroškov
Določbo 68. člena Zakona o prevzemih je potrebno razumeti v sklopu sistemske ureditve pravice do iztisnitve manjšinskih delničarjev in sicer tako, da je takšna možnost zagotovljena tudi v družbah, kjer je bil uspešno izveden prevzemni postopek. Načeloma torej veljajo v primerih iztisnitve manjšinskih delničarjev tudi pri tovrstnih družbah vsa pravila določena v ZGD-1. V smislu 1. odstavka 68. člena ZPre-1 ima torej prevzemnik, ki je na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90 % delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico pravico uveljavljati izključitev manjšinskih delničarjev pod pogoji, določenimi v ZGD-1. Posebna ureditev velja po ZPre-1 le v tako imenovanem poprevzemnem obdobju, kot je opredeljeno v 2. odstavku 68. člena ZPre-1.