ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/8. ZPP člen 154, 156.
stroški - uspeh v pravdi - uvedba stečajnega postopka nad tožencem tekom pravde - prijava terjatve, o kateri teče pravda
S tem ko je tožeča stranka v stečajnem postopku pravočasno prijavila terjatev, ki ji je bila s strani stečajnega upravitelja tožene stranke tudi v celoti priznana, je tožeča stranka tekom pravdnega postopka izgubila pravni interes za vodenje pravde o tej terjatvi.
Spor, v katerem delavec uveljavlja odškodnino zaradi razrešitve brez utemeljenega razloga, ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi delodajalec sam kril svoje stroške postopka ne glede na izid spora.
OZ člen 183, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 158, 188, 188/3, 243, 286b.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – nepremoženjska škoda – neposlovna odškodninska odgovornost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi – pravočasno grajanje procesnih napak – spregledan dokazni predlog
Za okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe velja splošno pravilo o neposlovni odškodninski odgovornosti; najpogostejši načini okrnitve ugleda in dobrega imena pa so objave neresničnih podatkov o pravni osebi. Pravično denarno odškodnino zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena po 183. členu OZ je treba razlikovati od denarne odškodnine za premoženjsko škodo, ki nastane gospodarskemu subjektu zaradi kršitve pogodbe.
ZDSS-1 člen 17, 17/2. ZPP člen 98, 98/1, 343, 343/2, 352.
pritožba – pooblastilo za zastopanje
Ker odvetnica tožeče stranke k pritožbi ni predložila pooblastila za zastopanje, pooblastilo v spisu pa se je nanašalo le na zastopanje na naroku za glavno obravnavo, je pritožba nedovoljena in se zavrže.
V trenutku, ko je sodišče prve stopnje odredilo vročitev tožbe v odgovor toženi stranki, še ni bil začet stečajni postopek, ki se je začel po tem, ko je bila tožba vročena. Iz tega razloga je bila vročitev nepravilna, zakonita bi bila le vročitev stečajni upraviteljici. Ker tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Če se je sporni svet štel za komunščino, torej za javno dobro, potem toženec, kot tudi njegovi pravni predniki, ob uporabi tega sveta niso mogli biti v dobri veri, da je svet njihova last.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta
Sprememba sistemizacije, to je ukinitev posameznih oddelkov oziroma sektorjev in v zvezi s tem delovnega mesta tožnice, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave – učinek za terjatve ločitvenih upnikov - vračunavanje obresti in stroškov
Ker potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov, ki so krite z ločitveno pravico, je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo zakonske zamudne obresti od celotne terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poplačila iz posebnega premoženja dolžnika, na katerem je imela ločitveno pravico.
Položaj ločitvenega upnika, ki ni v celoti poplačan, je od tedaj dalje enak položaju drugih dolžnikovih (navadnih) upnikov, to pomeni, da ima tak upnik pod pogoji prisilne poravnave pravico le do plačila terjatve, ki je nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
plača – stroški za prehrano med delom – regres za letni dopust – podjetnik posameznik – prenehanje dejavnosti
Tožena stranka po tem, ko je prenehala opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik, kot fizična oseba odgovarja za obveznosti iz naslova plače, stroškov za prehrano med delom in regresa za letni dopust, ki jih tožnici ni poravnala.
Prevzem opravljenega posla je pravno dejanje naročnika, s katerim ta podjemniku omogoči, da v celoti izpolni svojo obveznost. Naročnik ima pravico odkloniti prevzem opravljenega posla, če ta ni opravljen pravilno, torej če ima stvarne napake. Glede na to, da je tožnik na zahtevo toženca stopnice moral podreti, ker niso bile ustrezno postavljene, ni mogoče šteti, da so bile stopnice prevzete s strani toženca.
Tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni utemeljen, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pripoznala tožbeni zahtevek, tako da tožniku delovno razmerje ni prenehalo.
Četudi se pogodbe o zaposlitvi tožnika sklicuje na SKPgd (ki je še veljala v trenutku sklenitve pogodbe o zaposlitvi), SKPgd pri presoji tožbenega zahtevka ni mogoče uporabiti, ker v trenutku, ko naj bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja, ni več veljala.
Pojma podpis pravni red izrecno ne definira. Iz vsebinske zasnove pravnega reda pa izhaja, da je podpis potrditev pisne izjave volje. Parafe na dnu vsake listinske strani ob hkratnem praznem prostoru, kjer je na koncu pogodbe označeno mesto prodajalca, zato ne ustrezajo pojmu podpisa.
Rok iz 2. odstavka 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče dogovorno niti podaljšati niti skrajšati. Tudi odločitev delodajalca po izteku roka, ki ga ima na razpolago za odločitev o pritožbi, zahtevi oziroma ugovoru delavca, delavcu ne odpre novega roka za sodno varstvo. Tako bi moral tožnik po izteku 8 dnevnega roka, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o njegovi pritožbi, v nadaljnjih 30 dneh vložiti tožbo, da bi bila ta dopustna.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke – otrok – mladoletna oseba – mladoletni krvni sorodnik
KZ-1 v 21. poglavju nedosledno uporablja izraze, s katerimi označuje otroka in sicer v naslovu poglavja (Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke), uporablja besedo otrok, enako v 189. čl. in 192. čl., medtem ko v 190. čl. uporablja izraz mladoletna oseba, v 195. pa mladoletni krvni sorodnik. Po Konvenciji o otrokovih pravicah OZN, ki je bila ratificirana in objavljena je „otrok vsako človeško bitje mlajše od 18 let razen če zakon, ki se uporablja za otroka določa, da se polnoletnost doseže že prej“. 8. čl. Ustave RS določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe pa se uporabljajo neposredno. Glede na navedeno ni dvoma, da se šteje za otroka vsaka oseba mlajša od 18 let, naša zakonodaja pa za te osebe poleg izraza otrok uporablja še druge izraze, kot so npr. mladoletna oseba, oseba mlajša od 15 let, mladoletni oškodovanec in mladoletnik, kar je izrecno razvidno iz citiranega naslova 21. poglavja, ki v naslovu uporablja izraz otrok, v posameznih členih pa različne izraze, kot je navedeno zgoraj. KZ v 71. čl. (izključitev kazenskih sankcij proti otrokom) določa, da „proti mladoletni osebi, ki ob storitvi kaznivega dejanja še ni bila stara 14 let (otrok), se ne smejo uporabiti kazenske sankcije“, kar je samo realizacija 40. čl. Konvencije o otrokovih pravicah, ki izrecno določa, da mora država pogodbenica v zakonih, posebej namenjenih otrokom, ki so osumljeni, obtoženi ali spoznani za krive kršenja kazenskega prava „določiti najnižjo starost, do katere se domneva, da otroci niso sposobni kršiti kazenskega prava“, omejitev starosti v 71. čl. KZ je torej namenjena zgolj mladoletnim storilcem, ne pa tudi oškodovancem.
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064261
ZPre-1 člen 68, 68/2. ZGD-1 člen 384, 385, 388, 614, 614/1.
izključitev manjšinskih delničarjev po ZGD-1 – primerna denarna odpravnina – izključitev manjšinskih delničarjev po ZPre-1 – nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi – sodni preizkus denarne odpravnine – poprevzemno obdobje – odmera stroškov
Določbo 68. člena Zakona o prevzemih je potrebno razumeti v sklopu sistemske ureditve pravice do iztisnitve manjšinskih delničarjev in sicer tako, da je takšna možnost zagotovljena tudi v družbah, kjer je bil uspešno izveden prevzemni postopek. Načeloma torej veljajo v primerih iztisnitve manjšinskih delničarjev tudi pri tovrstnih družbah vsa pravila določena v ZGD-1. V smislu 1. odstavka 68. člena ZPre-1 ima torej prevzemnik, ki je na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90 % delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico pravico uveljavljati izključitev manjšinskih delničarjev pod pogoji, določenimi v ZGD-1. Posebna ureditev velja po ZPre-1 le v tako imenovanem poprevzemnem obdobju, kot je opredeljeno v 2. odstavku 68. člena ZPre-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL0067506
URS člen 2 ZST–1 člen 5, 13, 34. ZPP člen 12, 105a, 168.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – rok za vložitev predloga za oprostitev sodnih taks– laična stranka – načelo socialne države – pomoč prava neuki stranki – odstop od sodne prakse
Laična stranka lahko predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo vloži tudi še v ugovornem roku zoper plačilni (taksni) nalog. S takšnim stališčem pritožbeno sodišče zavestno odstopa od doslejšnje enotne sodne prakse.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je z ravnanji, očitanimi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obšel notranje predpise, ki določajo poti preverjanja ustreznosti naložbe, zaradi tega ravnanja so uprava tožene stranke in sodelavci tožnika utemeljeno izgubili zaupanje vanj, tako da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
pisno opozorilo pred odpovedjo – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – stroški postopka
Spor, v katerem delavec zahteva razveljavitev pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, je spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, v katerem delodajalec sam krije svoje stroške postopka, čeprav je tožba kot nedopustna zavržena.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba – pravnomočna obsodba – nova dejstva in dokazi
Za uspešno uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP se zahteva, da predlagatelj kaznivo dejanje dokaže s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Izjeme so podane le, kadar se kazenski postopek ne more izvesti, ker je obdolženec umrl, ker je neprišteven, ker je dejanje zastarano ali ker obdolženca varuje imuniteta. Ker tožnik takšnih ovir, ki bi preprečevale kazenski postopek zoper pričo, za katero navaja, da je krivo pričala, ni zatrjeval, njegov predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
Nova dejstva in novi dokazi se kot obnovitveni razlog lahko upoštevajo le, če so obstajali že v času prvega sojenja in ne če izvirajo iz časa po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil postopek, katerega obnova se predlaga, zaključen.