nagrada za postopek – nagrada za postopek za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv
V tretjem delu Tarife, ki je sestavni del ZOdvT, je za nagrado za postopek določen količnik 1,3; pri čemer je pod opombo št. 3 med drugim določena nagrada za postopek za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv. S pisnimi gradivi so mišljene vse vloge, ki jih odvetnik v okviru prvostopenjskega postopka naslovi na sodišče.
spor majhne vrednosti – obnova postopka – obnovitveni razlogi – zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker je tožena stranka obnovo postopka v sporu majhne vrednosti predlagala zaradi novih dejstev oziroma novih dokazov, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrglo.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba – pravnomočna obsodba – nova dejstva in dokazi
Za uspešno uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP se zahteva, da predlagatelj kaznivo dejanje dokaže s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Izjeme so podane le, kadar se kazenski postopek ne more izvesti, ker je obdolženec umrl, ker je neprišteven, ker je dejanje zastarano ali ker obdolženca varuje imuniteta. Ker tožnik takšnih ovir, ki bi preprečevale kazenski postopek zoper pričo, za katero navaja, da je krivo pričala, ni zatrjeval, njegov predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
Nova dejstva in novi dokazi se kot obnovitveni razlog lahko upoštevajo le, če so obstajali že v času prvega sojenja in ne če izvirajo iz časa po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil postopek, katerega obnova se predlaga, zaključen.
plača – stroški za prehrano med delom – regres za letni dopust – podjetnik posameznik – prenehanje dejavnosti
Tožena stranka po tem, ko je prenehala opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik, kot fizična oseba odgovarja za obveznosti iz naslova plače, stroškov za prehrano med delom in regresa za letni dopust, ki jih tožnici ni poravnala.
Pojma podpis pravni red izrecno ne definira. Iz vsebinske zasnove pravnega reda pa izhaja, da je podpis potrditev pisne izjave volje. Parafe na dnu vsake listinske strani ob hkratnem praznem prostoru, kjer je na koncu pogodbe označeno mesto prodajalca, zato ne ustrezajo pojmu podpisa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta
Sprememba sistemizacije, to je ukinitev posameznih oddelkov oziroma sektorjev in v zvezi s tem delovnega mesta tožnice, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDSS-1 člen 17, 17/2. ZPP člen 98, 98/1, 343, 343/2, 352.
pritožba – pooblastilo za zastopanje
Ker odvetnica tožeče stranke k pritožbi ni predložila pooblastila za zastopanje, pooblastilo v spisu pa se je nanašalo le na zastopanje na naroku za glavno obravnavo, je pritožba nedovoljena in se zavrže.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je z ravnanji, očitanimi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obšel notranje predpise, ki določajo poti preverjanja ustreznosti naložbe, zaradi tega ravnanja so uprava tožene stranke in sodelavci tožnika utemeljeno izgubili zaupanje vanj, tako da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
Ker je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sprejela, tako da mu je na podlagi te odpovedi delovno razmerje prenehalo, njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067510
ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v tujo stvar – z delom pridobljeno premoženje – aktivnosti pri gradnji
Premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja z delom pridobita v času trajanja njune zveze, je njuno skupno premoženje. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih skupno premoženje nastane na originaren način na podlagi samega zakona. Stvarnopravna zakonodaja v primeru dogovora dopušča pridobitev stvarne pravice z vlaganjem v tujo stvar. Ker sta tožnica in toženec v času gradnje hiše na toženčevem zemljišču živela v izvenzakonski skupnosti, posebna pogodba o skupni gradnji ni bila potrebna.
Zakonska dikcija - z delom pridobljeno premoženje – ne definira samo premoženja, pridobljenega s fizičnim delom in z denarnimi sredstvi, zasluženimi v trajanju zakonske (izvenzakonske) skupnosti. S to zakonsko dikcijo je mišljen tudi skupek opravil in aktivnosti, ki pripeljejo do pridobitve ali ohranitve skupnega premoženja (pribavljanje gradbene dokumentacije, iskanje in izbira izvajalcev...) in tudi delo v gospodinjstvu, ki sicer nima neposrednega finančnega učinka, je pa bistvena sestavina skupnega življenja in zato ravno tako vpliva na ohranitev ali povečanje skupnega premoženja.
Če podjemnik ne odpravi napake do izteka primernega roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali odstopi od pogodbe. V primeru uveljavljanja znižanja plačila se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Dokazno breme glede višine zmanjšanja vrednosti izvršenega dela oziroma znižanja plačila pa je na toženi stranki.
prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave – učinek za terjatve ločitvenih upnikov - vračunavanje obresti in stroškov
Ker potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov, ki so krite z ločitveno pravico, je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo zakonske zamudne obresti od celotne terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poplačila iz posebnega premoženja dolžnika, na katerem je imela ločitveno pravico.
Položaj ločitvenega upnika, ki ni v celoti poplačan, je od tedaj dalje enak položaju drugih dolžnikovih (navadnih) upnikov, to pomeni, da ima tak upnik pod pogoji prisilne poravnave pravico le do plačila terjatve, ki je nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
Če se je sporni svet štel za komunščino, torej za javno dobro, potem toženec, kot tudi njegovi pravni predniki, ob uporabi tega sveta niso mogli biti v dobri veri, da je svet njihova last.
V trenutku, ko je sodišče prve stopnje odredilo vročitev tožbe v odgovor toženi stranki, še ni bil začet stečajni postopek, ki se je začel po tem, ko je bila tožba vročena. Iz tega razloga je bila vročitev nepravilna, zakonita bi bila le vročitev stečajni upraviteljici. Ker tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni utemeljen, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pripoznala tožbeni zahtevek, tako da tožniku delovno razmerje ni prenehalo.
Četudi se pogodbe o zaposlitvi tožnika sklicuje na SKPgd (ki je še veljala v trenutku sklenitve pogodbe o zaposlitvi), SKPgd pri presoji tožbenega zahtevka ni mogoče uporabiti, ker v trenutku, ko naj bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja, ni več veljala.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067523
ZD člen 31. ZPP člen 2, 192.
izločitveni zahtevek potomca – izločanje iz zapustnikovega premoženja – vrednotna metoda – eventualna kumulacija – eventualno sosoporništvo
Izhodišče izločitvenega zahtevka je v načelu takšno, da oseba iz 32. člena ZD uveljavlja alikvotni delež na zapustnikovem premoženju. To pomeni na celotnem premoženju, ki ga tvorijo tako stvarnopravne kot druge pravice. Vendar pa sodna praksa izjemoma dopušča, da oseba iz 32. člena ZD uveljavlja zahtevek tudi na zgolj posameznem delu premoženja.
Skupnost zapustnika in potomca je dvogeneracijska skupnost, ki jo sestavlja preplet odnosov, v katerem koristi ene in druge strani ni mogoče matematično natančno razločiti. Bistvo je, da se ugotovi, kateri in kakšni so bili bistveni (večji) prispevki osebe iz 31. člena ZD k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja in (enako) katere so bistvene koristi, ki jih je taka oseba zaradi življenja v skupnosti imela. Nadaljnji korak je opisal (ne matematično) ugotovitev narave skupnosti. Sklepni korak pa je, da sodišče vse tako ugotovljene okoliščine ovrednoti ter določi tako relativiziran ali kvotni delež na zapustnikovem premoženju.