spor majhne vrednosti – bistvena sestavina pogodbe – pogodba o organiziranju potovanja
Ker po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku, je materialnopravne zaključke treba preveriti upoštevajoč po sodišču prve stopnje ugotovljenem dejanskem stanju. Tak preizkus pokaže, da je bilo materialno pravo – 15. in 883. člen OZ – pravilno uporabljeno.
odškodnina zaradi zdravniške napake – skrbnost strokovnjaka
Odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije ni, če je škoda nastala zaradi zapleta ali komplikacije med posegom kljub dejstvu, da je zdravnik ravnal v skladu s pravili stroke.
zdravnik ne ravna kot je treba oz. je zdravniški poseg nedopusten, kadar je njegovo ravnanje nestrokovno ali če zanj nima bolnikovega soglasja. Ravnanje je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja, pri čemer mora upoštevati vsakokratno stanje medicinske znanosti v trenutku posega, saj je v skladu z določilom 2. odstavka 6. člena OZ dolžan ravnati s skrbnostjo strokovnjaka.
Mandat je prenehal, preden se je odvetnik udeležil naroka za svojo stranko. Tožnica je namreč tožbo umaknila pred izvedbo prvega naroka. Po tarifni številko 3101 je potrebno nagrado ali količnik nagrade glede na 12. člen zakona pomnožiti s koeficientom 0,8, in ne s koeficientom 1,3, kot je to storilo prvostopno sodišče na podlagi tarifne številke 3100.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – opravičljiv razlog – zamudna sodba – stroški s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje
Ker je toženec izkazal, da je prvi narok za glavno obravnavo opravičeno zamudil, pa tudi, da je bil zaradi izvedbe naroka brez njegove prisotnosti prikrajšan za učinkovito varstvo svojih pravic (kljub odgovoru na tožbo je bila izdana zamudna sodba), je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen.
Stroške postopka vrnitve v prejšnje stanje vedno trpi predlagatelj, ker gre za stroške, ki so se pripetili v njegovi sferi.
Ko se je tožeča stranka prijavila na javni razpis družbe J. E. za razpisan posel, na katerega ni bila izbrana, bi morala v skladu s pogoji razpisa sama predložiti in poskrbeti za pravilnost vseh listin, ki so v razpisu navedena. V kolikor prvotno zapisana zavarovalna polica, izpolnjena s strani tožene stranke ni ustrezala, bi morala sama poskrbeti za ustrezna dopolnila.
Tožnici ni bilo odrejeno nadurno delo, temveč so se zobozdravniki, zaposleni pri toženi stranki, vključno s tožnico, prostovoljno odločili opravljati dodatno delo na podlagi ustnega dogovora s toženo stranko, ki je vseboval tudi dogovor o posebnem načinu plačila. Dogovorjeno plačilo so prejeli, zaradi česar tožbeni zahtevek tožnice za dodatno plačilo ur, ki jih je opravila preko polnega delovnega časa, ni utemeljen.
ZD člen 221. ZDKG člen 14, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dodatni sklep o dedovanju – dedovanje zaščitene kmetije – dedni (nujni) delež – na novo najdeno premoženje
Potomci zapustnikovega sina, ki je bil po prvotnem sklepu o dedovanju nujni dedič, so upravičeni na dodatno najdenem premoženju zahtevati nujni dedni delež.
smrt oškodovanca – predlog za nadaljevanje postopka
Določba 55. člena ZKP velja le za primere, izrecno določene v navedeni določbi. Gre za primere, ko oškodovanec ali zasebni tožilec umre medtem, ko teče rok za predlog ali zasebno tožbo (predlog oz. zasebna tožba pa še nista bila vložena), ali ko umre med (kazenskim) postopkom.
Določba 55. člena ZKP pa ne daje podlage za razlago, da bi morale osebe, ki so upravičene prevzeti oz. nadaljevati pregon po smrti oškodovanca, že tekom postopka odločanja državnega tožilca o začetku pregona, v času treh mesecev od smrti oškodovanca, izkazati aktivnost v smeri nadaljevanja postopka oz. izjaviti, da nadaljujejo postopek.
Tožba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala zaznambo spora, ni izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba presojati utemeljenosti predloga po 245. členu ZZK-1.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/2, 9/3, 9/4. ZPP člen 224, 224/1, 224/2.
pritožba zoper sklep o ugovoru – pravočasnost pritožbe
Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba, ki jo je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, saj zakon zanj ne določa drugačnega pritožbenega roka (tretji in četrti odstavek 9. člena ZIZ).
stroški izvršilnega postopka - priglasitev stroškov - obračun plačila za delo in stroške
V primeru, ko so stroški znani, pa zakon jasno pravi, da jih mora stranka priglasiti takoj, ko zanje zve. Zakon tudi izvršitelju nalaga, da mora upniku po opravljenem neposrednem dejanju izvršbe ali zavarovanja vročiti obračun plačila za delo in stroške. Postopek izvršbe lahko postopki odločanja o stroških le pospešijo, saj je dolžnik sproti seznanjen s tem, koliko narašča njegova obveznost, ker se izogiba izterjavi dolga.
nepredložitev pooblastila za zastopanje - odvetnik
Če pooblaščenec, ki je odvetnik, k tožbi ali pravnemu sredstvu ni predložil pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ki jo zastopa, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže, kar pomeni, da navedena pomanjkljivost (nepredložitev pooblastila) v tem primeru ni odpravljiva. Nepredložitve pooblastila tudi ni mogoče šteti za očitno pomoto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0056168
SPZ člen 88. ZNP člen 146.
nujna pot – denarno nadomestilo za uporabo nujne poti – postopek za določitev nujne poti – namenska raba zemljišča za nujno pot
Stroške v postopku za dovolitev nujne poti po 146. členu ZNP vedno in v celoti trpi predlagatelj postopka.
Nasprotni udeleženec ima pravico, da o odločilnem dejstvu, od katerega je odvisna višina nadomestila za ustanovljeno nujno pot, predloži svoje dokaze, in pravico, da se sodišče v postopku do teh dokazov jasno opredeli.
Po 34. členu ZIZ dovoli sodišče na predlog upnika izvršbo na drugo sredstvo ali na drug predmet. Če predlaga izvršbo na isto sredstvo, ki je bilo že predmet neuspešne izvršbe, mora predlog za ponovno isto sredstvo konkretizirati, saj gre le ob spremenjenih okoliščinah lahko za „novo“ sredstvo.
Ničnost je namreč vselej skrajna sankcija, ki se praviloma uveljavi le, kadar so prizadeti širši družbeni interesi, medtem ko je ugotoviti, da 52. člen ZZZDR, ki je v razmerju do Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR specialni predpis, varuje zgolj interese zakoncev v njunem medsebojnem razmerju, hkrati pa daje zakoncu možnost, da reagira na nedovoljeno ravnanje drugega zakonca, in sicer tako, da pravne posle, sklenjene v nasprotju z 52. členom ZZZDR izpodbija. V primeru, da prizadeti zakonec tega ne stori, pa ima do drugega zakonca denarno terjatev, s katero zahteva nadomestitev vrednosti deleža na premoženju, s katerim je drugi skupni lastnik nedovoljeno razpolagal.
sodni preizkus menjalnega razmerja – stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - primerno denarno nadomestilo za odkup delnic
Predlagatelj postopka je lahko upravičeno verjel, da se bodo ostali manjšinski delničarji tako sproženemu postopku kasneje priključili, zato je pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu priznalo le povračilo tistih stroškov postopka, ki so nastali po poteku enomesečnega roka od objave v Uradnem listu RS.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana nevarnost
Finančne težave tožene stranke same po sebi ne izkazujejo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali močno otežena, pač pa so njena konkretna ravnanja tista, ki povzročijo to nevarnost. Ni potrebno, da bi drugotožena stranka s premoženjem razpolagala prav z namenom, da bi onemogočila ali otežila uveljavitev terjatve, vendar pa mora biti verjetno izkazano, da utegne biti zaradi njenega razpolaganja terjatev onemogočena ali otežena.
zahtevek za povrnitev stroškov postopka - pravočasnost prijave stroškovnega zahtevka – določljivost zahtevka na povrnitev pravdnih stroškov - priče
Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave.
Res je, da mora biti zahteva za povrnitev stroškov opredeljena, vendar pa sodna praksa v določenih primerih šteje, da zadošča, da je stroškovni zahtevek določljiv, če že ni določen. Navedeno pomeni, da bi bila zahteva tožene stranke tudi v primeru, če le-ta v stroškovniku ne bi opredelila višine stroškov zaslišanih prič v denarnem znesku, ampak bi navedla zgolj, da zahteva povrnitev stroškov prič, dovolj določena, da bi sodišče o njej lahko odločilo.