ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2.
priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota - zakonita posest – kupna pogodba sklenjena z nelastnikom
Kupna pogodba, sklenjena z osebo, ki ni vpisana kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi, ne predstavlja veljavnega pravnega naslova in onemogoča pridobitev zakonite posesti.
Pritožbeni očitki, da sodišče pri določanju višine nujnega deleža ni upoštevalo slabega premoženjskega stanja prevzemnika kmetije, so neutemeljeni. Sodišče se je namreč oprlo na 3. odst. 15. člena ZDKG, ki izjemoma dopušča, da nujni dediči iz opravičenih razlogov dedujejo tudi zemljišče ali druge nepremičnine, če te niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Sodišče je tako že upoštevalo slabše socialne razmere pritožnika in vrednost nujnih deležev vštelo tudi vrednost nepremičnin, ki so jih nujni dediči pridobili v naravi. V skladu s 1. odstavkom 15. člena ZDKG je socialne razmere pritožnika in gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije upoštevalo tudi pri določitvi roka za izplačilo nujnih deležev, ki lahko traja največ pet let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060685
ZPP člen 254. OZ člen 131.
dokaz z izvedencem – nasprotje in nejasnost v izvedenskem mnenju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ustrezna prerazporeditev invalida na delovno mesto
V kolikor je sodišče menilo, da mnenje izvedenca ni popolno oziroma je v nasprotju s prej podanim mnenjem, bi moralo te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju, ki je bilo izvedeno, teh nejasnosti ni bilo mogoče odpraviti, bi moralo postaviti novega izvedenca.
zemljiškoknjižni postopek – postopek po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine – vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Na pravnomočni sklep izvršilnega sodišča, izdanega v izvršilnem postopku na nepremičnino, je zemljiškoknjižno sodišče vezano. S sklepom o izročitvi je bila že originarno pridobljena lastninska pravica in vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi nima konstitutivnega učinka.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – potrdilo o plačilu javne objave oklica o začetku postopka
Procesno pravilo, v skladu s katerim zemljiškoknjižno sodišče zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če predlagatelj tudi v dodatnem roku ne predloži potrdila o plačilu za javno objavo, je striktno.
ZJC člen 5, 5/1, 40, 40/2. Pravilnik o o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 15, 18, 23.
vzdrževanje javnih cest – poškodba vozila zaradi kamna na cestišču – vzdrževalec ceste – skrbnost dobrega strokovnjaka
Vzdrževalec cest je dolžan skrbeti za čiščenje in vzdrževanje tako obravnavane ceste kot brežine klifa neposredno ob cesti. Bistvo odgovornosti vzdrževalca je v tem, da bi moral zagotoviti takšno stanje brežin, ki zagotavlja zaščito ceste, kako pa naj bi to storil, je bilo v njegovi domeni. Sicer pa je bila dolžnost zavarovanca tožene stranke tudi redno vzdrževanje prometnih površin, kar obsega tudi čiščenje teh površin.
Skrbnost ravnanja vzdrževalca ceste se presoja strožje in sicer po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Tožba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala zaznambo spora, ni izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba presojati utemeljenosti predloga po 245. členu ZZK-1.
Dejstvo, da sporna inšpekcijska odločba očitno še ni pravnomočna, ker je pritožnik zoper njo sprožil upravni spor, ni odločilno. Za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis zadošča, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva, kar pomeni, da je potekel rok, ki je bil v odločbi določen za izpolnitev pritožnikove obveznosti. Pravna sredstva, ki jih inšpekcijski zavezanec uporabi v upravnem postopku in upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo, njene izvršitve ne zadržijo.
Po ZST – 1 pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ni predvidena. Ker ZST – 1 pritožbe zoper tak sklep ne ureja in smiselna uporaba določb ZPP ni možna, pomeni da stranka v postopku za plačilo sodne takse nima pritožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0056168
SPZ člen 88. ZNP člen 146.
nujna pot – denarno nadomestilo za uporabo nujne poti – postopek za določitev nujne poti – namenska raba zemljišča za nujno pot
Stroške v postopku za dovolitev nujne poti po 146. členu ZNP vedno in v celoti trpi predlagatelj postopka.
Nasprotni udeleženec ima pravico, da o odločilnem dejstvu, od katerega je odvisna višina nadomestila za ustanovljeno nujno pot, predloži svoje dokaze, in pravico, da se sodišče v postopku do teh dokazov jasno opredeli.
V okvir računa, ki ga je bila dolžna dati tožena stranka (dobavitelj), sodijo vsi podatki, ki omogočijo transparentno sledljivost terjatve tožeče stranke po posameznem računu, ki ga je izstavila toženi stranki (upravnik), tožena stranka pa ga je prefakturirala odjemalcem toplotne energije in prenakazovala tožeči stranki prejeta plačila.
Smisel in namen dokaznega postopka je dokazovanje resničnosti trditev, ne pa, da bo šele izvedenec ugotavljal relevantna dejstva in (brez utemeljenih razlogov za dvom) preverjal verodostojnost podatkov, ki izhajajo iz poslovnih knjig tožene stranke.
Tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov za pripravo in predložitev njene lastne dokumentacije, s katero je tožeči stranki zgolj pojasnjevala, kako je izvrševala njeno naročilo. Ti stroški imajo naravo splošnih stroškov poslovanja gospodarskega subjekta.
Ničnost je namreč vselej skrajna sankcija, ki se praviloma uveljavi le, kadar so prizadeti širši družbeni interesi, medtem ko je ugotoviti, da 52. člen ZZZDR, ki je v razmerju do Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR specialni predpis, varuje zgolj interese zakoncev v njunem medsebojnem razmerju, hkrati pa daje zakoncu možnost, da reagira na nedovoljeno ravnanje drugega zakonca, in sicer tako, da pravne posle, sklenjene v nasprotju z 52. členom ZZZDR izpodbija. V primeru, da prizadeti zakonec tega ne stori, pa ima do drugega zakonca denarno terjatev, s katero zahteva nadomestitev vrednosti deleža na premoženju, s katerim je drugi skupni lastnik nedovoljeno razpolagal.
IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0058533
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 5/1-a, 22, 22-5, 25. ZIZ člen 40c, 40c/3, 44, 44/4, 100, 100/3, 136. ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 4, 63, 63/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost slovenskega sodišča - Bruseljska uredba I - izključna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na računu - krajevna pristojnost
Upnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika, ki ima sedež v Zvezni republiki Nemčiji, zato bi bilo lahko slovensko sodišče pristojno za odločanje po določbi 5. točke 22. člena Bruseljske uredbe I. Ker pa upnik ni predlagal izvršbe na nobeno dolžnikovo premoženje, ki bi se nahajalo na območju Republike Slovenije, predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti, slovensko sodišče pa ni pristojno za odločanje v tej zadevi.
sodni preizkus menjalnega razmerja – stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - primerno denarno nadomestilo za odkup delnic
Predlagatelj postopka je lahko upravičeno verjel, da se bodo ostali manjšinski delničarji tako sproženemu postopku kasneje priključili, zato je pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu priznalo le povračilo tistih stroškov postopka, ki so nastali po poteku enomesečnega roka od objave v Uradnem listu RS.
ZD člen 221. ZDKG člen 14, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dodatni sklep o dedovanju – dedovanje zaščitene kmetije – dedni (nujni) delež – na novo najdeno premoženje
Potomci zapustnikovega sina, ki je bil po prvotnem sklepu o dedovanju nujni dedič, so upravičeni na dodatno najdenem premoženju zahtevati nujni dedni delež.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/2, 9/3, 9/4. ZPP člen 224, 224/1, 224/2.
pritožba zoper sklep o ugovoru – pravočasnost pritožbe
Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba, ki jo je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, saj zakon zanj ne določa drugačnega pritožbenega roka (tretji in četrti odstavek 9. člena ZIZ).
delitev solastnine – predujem za izvedbo dokaza z izvedencem – umik predloga za delitev solastnega deleža – razpravno načelo v nepravdnem postopku
Ker sta se predlagatelja strinjala, da stanovanje v celoti pripade nasprotni udeleženki, ta pa izplača njuna solastniška deleža, je sodišče na podlagi 1. odst. 36. člena ZNP plačilo predujma za izvedbo dokaza z izvedencem upravičeno terjalo od obeh predlagateljev. Sodišče pa bi ob tem predlagatelja v skladu z 2. odst. 36. člena ZNP moralo opozoriti, da se bo štelo, da sta umaknila predlog, če zahtevanega predujma v odrejenem roku ne bosta založila. Sodišče prve stopnje tega ni storilo. Še več, o domnevnem umiku predloga ni obvestilo nasprotne udeleženke, ki bi ji po 1. odst. 24. člena ZNP moralo omogočiti, da v nadaljnjih 15 dneh predlaga nadaljevanje postopka. Namesto tega je predlagateljema z izpodbijanim sklepom odreklo pravico do predlagane delitve. S takšno odločitvijo je prezrlo tudi interes nasprotne udeleženke v tem postopku, saj ji je onemogočilo njegovo nadaljevanje in delitev premoženja, katerega solastnica je.
Ko se je tožeča stranka prijavila na javni razpis družbe J. E. za razpisan posel, na katerega ni bila izbrana, bi morala v skladu s pogoji razpisa sama predložiti in poskrbeti za pravilnost vseh listin, ki so v razpisu navedena. V kolikor prvotno zapisana zavarovalna polica, izpolnjena s strani tožene stranke ni ustrezala, bi morala sama poskrbeti za ustrezna dopolnila.
Tožnici ni bilo odrejeno nadurno delo, temveč so se zobozdravniki, zaposleni pri toženi stranki, vključno s tožnico, prostovoljno odločili opravljati dodatno delo na podlagi ustnega dogovora s toženo stranko, ki je vseboval tudi dogovor o posebnem načinu plačila. Dogovorjeno plačilo so prejeli, zaradi česar tožbeni zahtevek tožnice za dodatno plačilo ur, ki jih je opravila preko polnega delovnega časa, ni utemeljen.