rok za plačilo sodne takse – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Zakonski rok je neposredno določen v zakonu, sodni rok pa je tisti, pri katerem dolžino roka določi sodišče. Zakonski roki niso podaljšljivi. Odločitev prvostopnega sodišča o tem, da se predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse zavrne, je tako pravilna.
Zakonska dolžnost odreditve strokovnega pregleda je namenjena zagotovitvi možnosti povzročitelju škode, da preizkus alkoholiziranosti tudi dejansko opravi, zato v skladu z ustaljeno sodno prakso takšna dolžnost ne obstaja v primeru, ko udeleženec prometne nezgode preizkus alkoholiziranosti odkloni iz zdravstvenih razlogov ali iz objektivno neutemeljenega razloga.
Sodišče pri odločanju o nepremoženjski škodi ni vezano zgolj na celoten zahtevek kot seštevek posameznih odškodninskih postavk, ampak tudi na vsak posamezen zahtevek, ki se nanaša na katero koli izmed uveljavljanih pravno priznanih oblik nepremoženjske škode
enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – katastrofalna škoda – tetraplegik – pričakovana življenjska doba – upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo
Glede na to, da je življenje tožnika praktično uničeno, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je tožniku prisodilo prenizko odškodnino.
Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Ni potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen.
nepredložitev pooblastila za zastopanje - odvetnik
Če pooblaščenec, ki je odvetnik, k tožbi ali pravnemu sredstvu ni predložil pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ki jo zastopa, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže, kar pomeni, da navedena pomanjkljivost (nepredložitev pooblastila) v tem primeru ni odpravljiva. Nepredložitve pooblastila tudi ni mogoče šteti za očitno pomoto.
plačilo sodne takse za ugovor – pravočasnost plačila – navedba napačne sklicne številke
Dolžnik je znotraj zakonsko določenega roka, ki ga je sodišče navedlo v plačilnem nalogu, plačal sodno takso za ugovor v znesku 40,00 EUR na prehodni podračun sodišča prve stopnje, določen za plačevanje sodnih taks. Pri tem je uporabil sklicno številko 20001-00005249199, čeprav je bilo v navedenem plačilnem nalogu navedeno, da mora pri plačilu navedene sodne takse obvezno uporabiti sklic 20001-000052493199, kar pomeni, da je bilo pri uporabi pravilne sklicne številke s strani dolžnika izpuščeno število 3. Uporabo navedene nepravilne sklicne številke, je glede na omenjene konkretne okoliščine primera treba šteti za očitno pisno napako, ki se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Tako glede na ugotovitve pritožbenega sodišča in upoštevajoč sodno prakso pritožbeno sodišče zaključuje, da je dolžnik navedeno sodno takso pravočasno plačal.
ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 80, 105, 105/2, 337, 337/1. SPZ člen 119, 119/2.
stranke postopka – označba stranke – sposobnost biti stranka – podeljena sposobnost biti stranka – procesna predpostavka – fizična in pravna oseba – etažni lastniki – skupnost lastnikov
Oznaka upnika le kot „etažni lastniki“ ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena, saj kot stranke postopka lahko nastopajo samo konkretne fizične osebe z imeni in priimki ali konkretne pravne osebe s firmami oziroma ustreznimi oznakami. Lastniki stanovanj določene večstanovanjske stavbe (t. i. etažni lastniki stanovanjske stavbe) sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku.
ZJC člen 5, 5/1, 40, 40/2. Pravilnik o o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 15, 18, 23.
vzdrževanje javnih cest – poškodba vozila zaradi kamna na cestišču – vzdrževalec ceste – skrbnost dobrega strokovnjaka
Vzdrževalec cest je dolžan skrbeti za čiščenje in vzdrževanje tako obravnavane ceste kot brežine klifa neposredno ob cesti. Bistvo odgovornosti vzdrževalca je v tem, da bi moral zagotoviti takšno stanje brežin, ki zagotavlja zaščito ceste, kako pa naj bi to storil, je bilo v njegovi domeni. Sicer pa je bila dolžnost zavarovanca tožene stranke tudi redno vzdrževanje prometnih površin, kar obsega tudi čiščenje teh površin.
Skrbnost ravnanja vzdrževalca ceste se presoja strožje in sicer po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana nevarnost
Finančne težave tožene stranke same po sebi ne izkazujejo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali močno otežena, pač pa so njena konkretna ravnanja tista, ki povzročijo to nevarnost. Ni potrebno, da bi drugotožena stranka s premoženjem razpolagala prav z namenom, da bi onemogočila ali otežila uveljavitev terjatve, vendar pa mora biti verjetno izkazano, da utegne biti zaradi njenega razpolaganja terjatev onemogočena ali otežena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0056168
SPZ člen 88. ZNP člen 146.
nujna pot – denarno nadomestilo za uporabo nujne poti – postopek za določitev nujne poti – namenska raba zemljišča za nujno pot
Stroške v postopku za dovolitev nujne poti po 146. členu ZNP vedno in v celoti trpi predlagatelj postopka.
Nasprotni udeleženec ima pravico, da o odločilnem dejstvu, od katerega je odvisna višina nadomestila za ustanovljeno nujno pot, predloži svoje dokaze, in pravico, da se sodišče v postopku do teh dokazov jasno opredeli.
V okvir računa, ki ga je bila dolžna dati tožena stranka (dobavitelj), sodijo vsi podatki, ki omogočijo transparentno sledljivost terjatve tožeče stranke po posameznem računu, ki ga je izstavila toženi stranki (upravnik), tožena stranka pa ga je prefakturirala odjemalcem toplotne energije in prenakazovala tožeči stranki prejeta plačila.
Smisel in namen dokaznega postopka je dokazovanje resničnosti trditev, ne pa, da bo šele izvedenec ugotavljal relevantna dejstva in (brez utemeljenih razlogov za dvom) preverjal verodostojnost podatkov, ki izhajajo iz poslovnih knjig tožene stranke.
Tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov za pripravo in predložitev njene lastne dokumentacije, s katero je tožeči stranki zgolj pojasnjevala, kako je izvrševala njeno naročilo. Ti stroški imajo naravo splošnih stroškov poslovanja gospodarskega subjekta.
Po 34. členu ZIZ dovoli sodišče na predlog upnika izvršbo na drugo sredstvo ali na drug predmet. Če predlaga izvršbo na isto sredstvo, ki je bilo že predmet neuspešne izvršbe, mora predlog za ponovno isto sredstvo konkretizirati, saj gre le ob spremenjenih okoliščinah lahko za „novo“ sredstvo.
odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za posebni primer
Skrbnik za poseben primer, ki ga sodišče postavi osebi, glede katere teče postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ne more imeti položaja njenega pooblaščenca, pač pa je v tem postopku samostojen udeleženec. Gre za odločanje o osebnem statusu, kjer dejanj neke osebe ni mogoče nadomestiti z dejanji neke druge osebe.
ZJC člen 5, 5/1, 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 15, 18, 23.
vzdrževanje javnih cest – poškodba vozila zaradi kamna na cestišču – vzdrževalec ceste – skrbnost dobrega strokovnjaka
Vzdrževalka ceste je dolžna skrbeti za čiščenje in vzdrževanje cest kot tudi za redno vzdrževanje brežin neposredno ob cestah, zato odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo je povzročil kamen, ki je padel na cesto. Svoje odgovornosti bi se razbremenila le v primeru, če bi dokazala, da je storila vse, kar terja stroka, da do škode ne bi prišlo.
Ničnost je namreč vselej skrajna sankcija, ki se praviloma uveljavi le, kadar so prizadeti širši družbeni interesi, medtem ko je ugotoviti, da 52. člen ZZZDR, ki je v razmerju do Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR specialni predpis, varuje zgolj interese zakoncev v njunem medsebojnem razmerju, hkrati pa daje zakoncu možnost, da reagira na nedovoljeno ravnanje drugega zakonca, in sicer tako, da pravne posle, sklenjene v nasprotju z 52. členom ZZZDR izpodbija. V primeru, da prizadeti zakonec tega ne stori, pa ima do drugega zakonca denarno terjatev, s katero zahteva nadomestitev vrednosti deleža na premoženju, s katerim je drugi skupni lastnik nedovoljeno razpolagal.
Upnik v svoji utesnitvi sicer navaja, da je dolžnik delno plačal svoj dolg, vendar pa ne navaja, da bi dolžnik ta znesek poravnal izven tega postopka, torej prostovoljno. Očitno torej je, da je bil znesek poravnan zaradi realizacije izvršbe s strani dolžnikovega dolžnika. V tem primeru upniku ni potrebno utesnjevati izvršbo, zato zaradi tega nastali stroški upnika niso bili potrebni v izvršilnem postopku in jih posledično ni moč naložiti v plačilu dolžniku. V izvršilnem postopku mora namreč dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti zgolj stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.
Dejstvo, da sporna inšpekcijska odločba očitno še ni pravnomočna, ker je pritožnik zoper njo sprožil upravni spor, ni odločilno. Za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis zadošča, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva, kar pomeni, da je potekel rok, ki je bil v odločbi določen za izpolnitev pritožnikove obveznosti. Pravna sredstva, ki jih inšpekcijski zavezanec uporabi v upravnem postopku in upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo, njene izvršitve ne zadržijo.
Tožba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala zaznambo spora, ni izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba presojati utemeljenosti predloga po 245. členu ZZK-1.