zastaranje regresne terjatve zavarovalnice – tek zastaralnega roka – zastaranje občasnih dajatev – obročna odplačila - anuitete
Tožeča stranka je na podlagi izplačila odškodnine in po podani cesijski izjavi vstopila v pravni položaj posojilodajalca in je za presojo poteka zastaralnega roka treba uporabiti določbo 6. odstavka 357. člena OZ.
Da obročna odplačila lahko štejemo kot anuitete, morajo biti podani trije pogoji. Anuitete morajo biti vnaprej določene, zneskovno enake in zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za anuiteto in zato tudi ne za triletni zastaralni rok, pač pa za navadna obročna odplačila, za katera 2. odstavek 347. člena OZ posebej določa, da glede njih ne velja krajši triletni zastaralni rok.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vknjižba lastninske pravice – materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku – meje pravnomočnosti
V nepravdnem postopku postane pravnomočen izrek odločbe, ki oblikuje pravno razmerje tudi za bodoče. Določeno pravno razmerje se uredi glede na dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno v trenutku odločitve v nepravdnem postopku. Treba pa je računati s tem, da se bo morda dejansko stanje tako spremenilo, da bo potrebno s sodno odločbo že urejena razmerja morda kdaj zaradi prilagoditve resničnemu stanju spremeniti.
Pri vseh sodnih odločbah učinkuje negativni vidik materialne pravnomočnosti – prepoved ponovnega sojenja ob identičnih za odločitev relevantnih okoliščinah. Ob nespremenjenih okoliščinah torej vedno velja pravilo ne bis in idem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062997
ZOZP člen 1a, 15, 16. ZVCP člen 134. ZJC člen 14.
zavarovanje motornega vozila – odgovornost za škodo pri uporabi vozila – delovni stroj – traktor - pojem uporabe vozila – pravni standard – kraj povzročitve škode
Pravno odločujoče je, da je tožnik utrpel škodo zaradi uporabe traktorja kot delovnega stroja, ne pa zaradi uporabe motornega vozila. Noben člen ZOZP v zvezi z zavarovanjem lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, ne zahteva, da bi bila škoda na javni površini. Pač pa povezuje zakon obveznost zavarovalnice s pojmom uporabe vozila. ZOZP ne definira pojma uporabe vozila. Gre za pravni standard, ki ga napolni sodna praksa in pri tem izhaja iz namena ZOZP.
Tožniku kot popolnoma poslovno sposobni osebi je bila prepuščena odločitev, ali bo sodno poravnavo sprejel, ali ne. V danem primeru bi sklenitev sodne poravnave lahko odklonil.
zemljiškoknjižni postopek – postopek po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine – vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Na pravnomočni sklep izvršilnega sodišča, izdanega v izvršilnem postopku na nepremičnino, je zemljiškoknjižno sodišče vezano. S sklepom o izročitvi je bila že originarno pridobljena lastninska pravica in vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi nima konstitutivnega učinka.
ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2.
priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota - zakonita posest – kupna pogodba sklenjena z nelastnikom
Kupna pogodba, sklenjena z osebo, ki ni vpisana kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi, ne predstavlja veljavnega pravnega naslova in onemogoča pridobitev zakonite posesti.
odškodnina zaradi zdravniške napake – skrbnost strokovnjaka
Odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije ni, če je škoda nastala zaradi zapleta ali komplikacije med posegom kljub dejstvu, da je zdravnik ravnal v skladu s pravili stroke.
zdravnik ne ravna kot je treba oz. je zdravniški poseg nedopusten, kadar je njegovo ravnanje nestrokovno ali če zanj nima bolnikovega soglasja. Ravnanje je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja, pri čemer mora upoštevati vsakokratno stanje medicinske znanosti v trenutku posega, saj je v skladu z določilom 2. odstavka 6. člena OZ dolžan ravnati s skrbnostjo strokovnjaka.
izvršilni naslov – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – nedovoljenost informativnih dokazov – dokazilo o plačilu
Neka listina je lahko izvršilni naslov le v postopku med osebami, ki so stranke v takšni listini.
Nedvomno poizvedovalni (informativni) dokaz v pravdnem postopku ni dovoljen. Poizvedovalni dokaz ne potrjuje navedb stranke, ampak se z njimi dejstva, ki bi jih morala stranka navajati, šele ugotavljajo.
stroški pravdnega postopka – načelo uspeha – vrednotenje uspeha po temelju in višini
V konkretnem primeru gre za odškodninsko pravdo, v kateri sta bila sporna tako temelj, kot tudi višina in je tudi ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov. Tožeča stranka je uspela po temelju z 70 %, po višini pa z 20 % uspehom, zato je celoten uspeh tožeče stranke 45 %.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0065644
ZZK-1 člen 86.
nedopustnost izvršbe – zaznamba izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – lastninska pravica v pričakovanju – slaba vera
Za presojo toženkine dobre vere ni odločilen trenutek vložitve predloga za zavarovanje, saj upnik zastavno pravico v skladu z določbo 86. člena ZZK-1 pridobi z zaznambo oziroma takrat, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča o izdanem sklepu. To je torej trenutek, ko bi moral biti upnik v dobri veri.
prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja – nadaljevanje postopka
Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka.
preživljanje polnoletnega otroka - določitev višine preživnine – dohodki od dela polnoletnega otroka
Sodišče mora od ugotovljenih potreb odšteti morebitne otrokove lastne dohodke, kamor spada tudi štipendija, in starše zavezati le k kritju nepokritih potreb otroka. Dohodki od dela polnoletnega otroka so upoštevni, če zaradi dela niso ovirane njegove študijske obveznosti.
odgovor na tožbo – vloga po odvetniku – pomanjkanje pooblastila – zavrženje vloge
Odgovor na tožbo, vložen po odvetniku, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same, če pa ji manjka pooblastilo, gre za nepopolno vlogo. Ker pa ne gre za tožbo ali pravno sredstvo, je sodišče ne more takoj zavreči, ampak mora v takšne primeru najprej izpeljati postopek na podlagi določila člena 108. ZPP.
spor majhne vrednosti – bistvena sestavina pogodbe – pogodba o organiziranju potovanja
Ker po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku, je materialnopravne zaključke treba preveriti upoštevajoč po sodišču prve stopnje ugotovljenem dejanskem stanju. Tak preizkus pokaže, da je bilo materialno pravo – 15. in 883. člen OZ – pravilno uporabljeno.
Pritožbeni očitki, da sodišče pri določanju višine nujnega deleža ni upoštevalo slabega premoženjskega stanja prevzemnika kmetije, so neutemeljeni. Sodišče se je namreč oprlo na 3. odst. 15. člena ZDKG, ki izjemoma dopušča, da nujni dediči iz opravičenih razlogov dedujejo tudi zemljišče ali druge nepremičnine, če te niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Sodišče je tako že upoštevalo slabše socialne razmere pritožnika in vrednost nujnih deležev vštelo tudi vrednost nepremičnin, ki so jih nujni dediči pridobili v naravi. V skladu s 1. odstavkom 15. člena ZDKG je socialne razmere pritožnika in gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije upoštevalo tudi pri določitvi roka za izplačilo nujnih deležev, ki lahko traja največ pet let.
Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Ni potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen.