Če prodajalec in upravna enota prejmeta izjavo o sprejemu ponudbe pravočasno, potem so izpolnjeni pogoji iz 21. člena ZKZ. Povratnica je le dokument, s katerim kupec izkazuje vročitev izjave o sprejemu ponudbe prodajalcu, kar je pomembno le za uveljavljanje njegove pravice do sklenitve pogodbe, ni pa to zakonska predpostavka, zaradi katere kupec ne bi bil upravičen do sklenitve kupoprodajne pogodbe. Povratnica je le dokaz, s katerim se dokazuje, da je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana ponudniku in upravni enoti.
odškodnina zaradi zdravniške napake – skrbnost strokovnjaka
Odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije ni, če je škoda nastala zaradi zapleta ali komplikacije med posegom kljub dejstvu, da je zdravnik ravnal v skladu s pravili stroke.
zdravnik ne ravna kot je treba oz. je zdravniški poseg nedopusten, kadar je njegovo ravnanje nestrokovno ali če zanj nima bolnikovega soglasja. Ravnanje je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja, pri čemer mora upoštevati vsakokratno stanje medicinske znanosti v trenutku posega, saj je v skladu z določilom 2. odstavka 6. člena OZ dolžan ravnati s skrbnostjo strokovnjaka.
spor majhne vrednosti – bistvena sestavina pogodbe – pogodba o organiziranju potovanja
Ker po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku, je materialnopravne zaključke treba preveriti upoštevajoč po sodišču prve stopnje ugotovljenem dejanskem stanju. Tak preizkus pokaže, da je bilo materialno pravo – 15. in 883. člen OZ – pravilno uporabljeno.
enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – katastrofalna škoda – tetraplegik – pričakovana življenjska doba – upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo
Glede na to, da je življenje tožnika praktično uničeno, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je tožniku prisodilo prenizko odškodnino.
Pritožbeni očitki, da sodišče pri določanju višine nujnega deleža ni upoštevalo slabega premoženjskega stanja prevzemnika kmetije, so neutemeljeni. Sodišče se je namreč oprlo na 3. odst. 15. člena ZDKG, ki izjemoma dopušča, da nujni dediči iz opravičenih razlogov dedujejo tudi zemljišče ali druge nepremičnine, če te niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Sodišče je tako že upoštevalo slabše socialne razmere pritožnika in vrednost nujnih deležev vštelo tudi vrednost nepremičnin, ki so jih nujni dediči pridobili v naravi. V skladu s 1. odstavkom 15. člena ZDKG je socialne razmere pritožnika in gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije upoštevalo tudi pri določitvi roka za izplačilo nujnih deležev, ki lahko traja največ pet let.
poslovna škoda - učinki obveznosti – pravica do povračila škode pri kršitvi pogodbene obveznosti – predvidljivi obseg škode – izgubljeni dobiček – zmanjšanje odškodnine
Predvidljivost škode (izgubljenega dobička) v primeru kršitve pogodbe se nanaša predvsem na samo predvidevanje obstoja takšne škode ne pa tudi na točno določeno višino oziroma natančen znesek škode, ki je lahko izračunljiv šele na podlagi natančnih računovodskih oziroma finančno tržnih podatkov, na podlagi zapletenega matematičnega izračuna in podobno.
Med negativne posledice (predvidljivi obseg škode) kršitve izpolnitve obveznosti, spadajo kršitve vseh interesov, ki so v poslovnem svetu običajno povezani z določenim izpolnitvenim ravnanjem glede na dejavnost, ki jo pogodbi zvesta stranka opravlja. Med dejstva (okoliščine), za katere se šteje, da so bila pogodbeni stranki (odgovorni osebi) ob sklenitvi pogodbe znana oziroma ji niso mogla ostati neznana, spadajo vse okoliščine (interesi pogodbi zveste stranke), ki jih je ta ob sklepanju pogodbe razkrila (in sta jih pogodbeni stranki morda celo zapisali v uvodnih ugotovitvah (preambuli pogodbe) in to je skupni namen pogodbenikov.
Trditveno in dokazno breme v zvezi z ugovorom zmanjšanja odškodnine v smislu določbe 4. odstavka 243. člena OZ je na strani pogodbene stranke, ki je kršila pogodbo.
preživnina za polnoletnega otroka – redno šolanje – spremenjene razmere
Na načelni ravni lahko tudi tretja izbira strokovnega šolanja predstavlja redno šolanje, pod pogojem, da otrok redno izpolnjuje šolske obveznosti in da gre za izobraževanje, ki pripelje do javno priznane izobrazbe. Poleg osnovnega namena rednega šolanja, to je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, je potrebno upoštevati tudi otrokove želje in samouresničitvene potrebe.
Preživninski napor, ki ga je dolžan nuditi starš polnoletnega otroka (ki se redno šola) je manjši kakor pri preživljanju mladoletnih otrok.
odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom – policist – nesporna dejstva – razpravno načelo
Sodišče praviloma ne sme ugotavljati dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali, kakor tudi ne dejstev, ki med njima niso sporna.
V zvezi z delom je storjeno tudi dejanje, ki ga delavec izvrši iz osebnih razlogov, a “pod plaščem avtoritete svoje službe“.
ZZK-1 člen 86, 90, 90/3, 90/1, 90/1-1. ZIZ člen 170.
zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočni sklep o izvršbi – izvršba na nepremičnine
Vpis zaznambe izvršbe in izbris hipoteke se izvede pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi oz. sklepa, s katerim se dovoljuje izvršba na nepremičnine (takoj po njegovi izdaji). Če bo sklep o izvršbi, na osnovi katerega sta sta vpisa dovoljena, na osnovi pritožnikovega, v izvršilnem postopku podanega ugovora, razveljavljen, bo po uradni dolžnosti odrejen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 90, 90/1, 124. ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/1, 167.
izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi – izvršljiv notarski sporazum – posredovanje sklepa o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču
Ko je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršljivega notarskega sporazuma o zavarovanju terjatve, torej izvršilnega naslova, ga pošlje izvršilno sodišče po 2. odstavku 45. člena ZIZ zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065656
OZ člen 164. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14.
restitucijski zahtevek - premoženjska škoda – vzpostavitev prejšnjega stanja – izvedensko mnenje – izvedensko mnenje v drugem postopku – predložitev računa za popravilo vozila
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da mora odgovorna oseba vzpostaviti stanje, kot je bilo, preden je škoda nastala. Glede na naravo stvari je restitucija možna v več oblikah. Če povzročitelj škode ne vzpostavi prejšnjega stanja, lahko oškodovanec poškodovano stvar sam nadomesti z novo oziroma jo popravi že pred vložitvijo tožbe ter v tem primeru višino škode dokazuje z računom, lahko pa od toženke zahteva denarni znesek, s katerim bo po prejemu navedenega denarnega zneska sam odpravil to škodo. Ker je bil tožnikov avto v prometni nesreči poškodovan, se je njegov restitucijski zahtevek spremenil v denarnega.
Kot dokaz je mogoče obravnavati le takšno izvedensko mnenje, ki ustreza procesnim standardom v luči načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. Izvedeniškega mnenja iz kazenskega spisa zato brez soglasja volje pravdnih strank ni mogoče šteti za dokaz.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi stiska hidravličnega bata med tem, ko se je povzpela na delujoči stroj, da bi odstranila aluminij, je tožena stranka krivdno odgovorna, ker je dopuščala, da se je delo opravljalo v nasprotju s pisnimi navodili in ker odprtine ni zaščitila, tako da delavci v področje premikanja bata ne bi mogli poseči.
zaznamba izvršbe – načelo formalnosti – stanje vpisov v zemljiški knjigi – pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča
Zemljiškoknjižno sodišče prve stopnje je nepravilno poseglo v pristojnost izvršilnega sodišča in vpis dovolilo tudi na solastnem deležu osebe, proti kateri izvršba sploh ni bila predlagana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065653
SPZ člen 43. ZPP člen 286b, 319.
ugovor pravnomočno razsojene stvari – tožbeni temelj – domneva dobrovernosti – dobra vera – priposestvovanje lastninske pravice – zavrnitev dokaznega predloga – pravočasno grajanje procesnih napak
Za ugovor pravnomočno razsojene stvari oziroma nedopustnost nove tožbe ne zadošča zgolj dejstvo, da sta enaka tožbena zahtevka, pomemben je tudi tožbeni temelj.
Tožeča stranka je že v tožbi navajala, da stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo oziroma ni oblikovana etažna lastnina, tožena stranka pa tega ni prerekala, kar zadošča za ugotovitev, da gre za izjemo od pravila, da se za dobrovernost zahteva vpis v zemljiško knjigo. Razlogov za to, da pridobitev v korist tožeče stranke ni bila vpisana, namreč glede na naveden zemljiškoknjižni izpisek, ni mogoče pripisati pridobitelju, to je tožeči stranki.
zemljiškoknjižni postopek – postopek po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine – vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Na pravnomočni sklep izvršilnega sodišča, izdanega v izvršilnem postopku na nepremičnino, je zemljiškoknjižno sodišče vezano. S sklepom o izročitvi je bila že originarno pridobljena lastninska pravica in vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi nima konstitutivnega učinka.
Mandat je prenehal, preden se je odvetnik udeležil naroka za svojo stranko. Tožnica je namreč tožbo umaknila pred izvedbo prvega naroka. Po tarifni številko 3101 je potrebno nagrado ali količnik nagrade glede na 12. člen zakona pomnožiti s koeficientom 0,8, in ne s koeficientom 1,3, kot je to storilo prvostopno sodišče na podlagi tarifne številke 3100.
izvršilni naslov – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – nedovoljenost informativnih dokazov – dokazilo o plačilu
Neka listina je lahko izvršilni naslov le v postopku med osebami, ki so stranke v takšni listini.
Nedvomno poizvedovalni (informativni) dokaz v pravdnem postopku ni dovoljen. Poizvedovalni dokaz ne potrjuje navedb stranke, ampak se z njimi dejstva, ki bi jih morala stranka navajati, šele ugotavljajo.