ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ob ugotovitvi, da je tožnik ves čas opozarjal na velika odstopanja v kakovosti izdelkov in jih nato ustrezno odlagal v različne škatle, je neutemeljen očitek v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je naklepno oziroma iz hude malomarnosti kršil pogodbene in obveznosti iz delovnega razmerja, ker ni upošteval kontrolnega postopka.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – duševne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zmanjšanje življenjskih aktivnosti kot podlaga za odškodnino zajema vse omejitve, ki jih ima oškodovanec in za katere je glede na redni tek stvari gotovo, da jih bo imel tudi v bodočnosti. Čeprav izvedenec ugotovi, da po uspešnem zdravljenju ni vzrokov za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, se lahko odškodnina prisodi, če o omejitvah izpovejo priče, ker dokaz z izvedencem ni vreden več kot dokaz s pričo.
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi tega pravico do nadomestila, ki po vsebini ne predstavlja odškodnine, tako da ni treba ugotavljati vseh elementov odškodninske odgovornosti niti za zastaranje ne velja posebni zastaralni rok iz 352. člena OZ, ampak velja splošni petletni zastaralni rok, ki je predpisan v delovnem pravu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana, ker je tožnik neopravičeno odklonil vožnjo tovornega vozila, je zakonita. Na zakonitost odpovedi ne vpliva dejstvo, da je tožena stranka v odpovedi navedla napačno registrsko številko tovornega vozila, s katerim bi morala biti vožnja opravljena.
ZDR člen 182, 182/1, 185. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 27, 27/2.
odškodninska odgovornost delavca – škoda
Nastanek škode zaradi tožnikovega neupravičenega izostanka z dela bi morala tožeča stranka dokazati, pri tem bi bila eventualno upravičena do odškodnine oz. ustrezne odmene v spornem obdobju po urni postavki pomožnih del oz. v skladu z osnovo plače toženca v zadnjem mesecu, ne pa do pavšalne odškodnine po kolektivni pogodbi dejavnosti v višini 5-kratnika toženčeve plače.
ZDR člen 72, 73, 73/1. ZGD-1 člen 580, 580/4, 580/6, 591.
odpravnina – poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – pripojitev družbe
Vtoževana odpravnina sodi med terjatve v zvezi z opravljanjem funkcije direktorja, pomeni pa obliko odškodnine. Skladno s pogodbo o zaposlitvi, s katero je bila odpravnina dogovorjena, je tožnica zaradi pripojitve družbe, pri kateri je funkcijo opravljala, do odpravnine upravičena. Obveznost izplačati odpravnino je s pripojitvijo prešla med obveznosti tožene stranke kot prevzemne družbe.
ZDR člen 81, 81/1, 88/1-1, 96, 98, 98/1, 98/3. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – posvetovanje s sindikatom
Čeprav je tožena stranka pisno obvestila sindikat o izvajanju ukrepov za reševanje presežnih delavcev v roku, krajšem od dveh mesecev, ki je predpisan s panožno kolektivno pogodbo, redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga niso nezakonite. Pri tem je treba upoštevati še, da je bilo sindikatu omogočeno polno sodelovanje v postopku pred podajo odpovedi.
denarno nadomestilo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov ni izredna odpoved po določbi 112. člena ZDR, temveč jo je glede posledic mogoče obravnavati le kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Za tak primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca pa 19. člen ZZZPB izrecno izključuje pravico do denarnega nadomestila.
Ker je tožena stranka tožniku odmerila letni dopust za delo v težjih delovnih pogojih na podlagi vnaprej določenih kriterijev in ob upoštevanju, da le občasno opravlja delo v težjih delovnih pogojih, tožbeni zahtevek za priznanje dodatnih dni letnega dopusta ni utemeljen.
prenehanje delovnega razmerja – sporazum o prenehanju delovnega razmerja – ničnost – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Izjava o morebitnem sporazumnem prenehanju delovnega razmerja brez navedbe datuma in vsebine dogovora, ki jo poda delavec in ki jo naknadno dopolni delodajalec, je nična, tako da ne predstavlja zakonite podlage za prenehanje delovnega razmerja.
Odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi predstavlja odškodnino, ki pomeni odmeno oz. nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu, to je zaradi izgube zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi in vzpostavitve delovnega razmerja. Pri odmeri njene višine je treba upoštevati zgolj kriterije v zvezi s škodo, ki delavcu nastaja oz. mu bo nastala po datumu zaključenega delovnega razmerja na podlagi sodbe sodišča.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Z odločitvijo o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine. Zato tega zneska ni mogoče upoštevati pri določitvi odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ampak je treba upoštevati dejstvo, da se je tožnica skoraj takoj zaposlila pri drugem delodajalcu za nedoločen čas, ter plačo pri drugem delodajalcu, delovno dobo, dopolnjeno pri toženi stranki, starost in izobrazbo tožnice.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0065644
ZZK-1 člen 86.
nedopustnost izvršbe – zaznamba izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – lastninska pravica v pričakovanju – slaba vera
Za presojo toženkine dobre vere ni odločilen trenutek vložitve predloga za zavarovanje, saj upnik zastavno pravico v skladu z določbo 86. člena ZZK-1 pridobi z zaznambo oziroma takrat, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča o izdanem sklepu. To je torej trenutek, ko bi moral biti upnik v dobri veri.
Če prodajalec in upravna enota prejmeta izjavo o sprejemu ponudbe pravočasno, potem so izpolnjeni pogoji iz 21. člena ZKZ. Povratnica je le dokument, s katerim kupec izkazuje vročitev izjave o sprejemu ponudbe prodajalcu, kar je pomembno le za uveljavljanje njegove pravice do sklenitve pogodbe, ni pa to zakonska predpostavka, zaradi katere kupec ne bi bil upravičen do sklenitve kupoprodajne pogodbe. Povratnica je le dokaz, s katerim se dokazuje, da je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana ponudniku in upravni enoti.
odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom – policist – nesporna dejstva – razpravno načelo
Sodišče praviloma ne sme ugotavljati dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali, kakor tudi ne dejstev, ki med njima niso sporna.
V zvezi z delom je storjeno tudi dejanje, ki ga delavec izvrši iz osebnih razlogov, a “pod plaščem avtoritete svoje službe“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060685
ZPP člen 254. OZ člen 131.
dokaz z izvedencem – nasprotje in nejasnost v izvedenskem mnenju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ustrezna prerazporeditev invalida na delovno mesto
V kolikor je sodišče menilo, da mnenje izvedenca ni popolno oziroma je v nasprotju s prej podanim mnenjem, bi moralo te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju, ki je bilo izvedeno, teh nejasnosti ni bilo mogoče odpraviti, bi moralo postaviti novega izvedenca.
spor majhne vrednosti – bistvena sestavina pogodbe – pogodba o organiziranju potovanja
Ker po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku, je materialnopravne zaključke treba preveriti upoštevajoč po sodišču prve stopnje ugotovljenem dejanskem stanju. Tak preizkus pokaže, da je bilo materialno pravo – 15. in 883. člen OZ – pravilno uporabljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065656
OZ člen 164. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14.
restitucijski zahtevek - premoženjska škoda – vzpostavitev prejšnjega stanja – izvedensko mnenje – izvedensko mnenje v drugem postopku – predložitev računa za popravilo vozila
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da mora odgovorna oseba vzpostaviti stanje, kot je bilo, preden je škoda nastala. Glede na naravo stvari je restitucija možna v več oblikah. Če povzročitelj škode ne vzpostavi prejšnjega stanja, lahko oškodovanec poškodovano stvar sam nadomesti z novo oziroma jo popravi že pred vložitvijo tožbe ter v tem primeru višino škode dokazuje z računom, lahko pa od toženke zahteva denarni znesek, s katerim bo po prejemu navedenega denarnega zneska sam odpravil to škodo. Ker je bil tožnikov avto v prometni nesreči poškodovan, se je njegov restitucijski zahtevek spremenil v denarnega.
Kot dokaz je mogoče obravnavati le takšno izvedensko mnenje, ki ustreza procesnim standardom v luči načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. Izvedeniškega mnenja iz kazenskega spisa zato brez soglasja volje pravdnih strank ni mogoče šteti za dokaz.
Zakonska dolžnost odreditve strokovnega pregleda je namenjena zagotovitvi možnosti povzročitelju škode, da preizkus alkoholiziranosti tudi dejansko opravi, zato v skladu z ustaljeno sodno prakso takšna dolžnost ne obstaja v primeru, ko udeleženec prometne nezgode preizkus alkoholiziranosti odkloni iz zdravstvenih razlogov ali iz objektivno neutemeljenega razloga.
Sodišče pri odločanju o nepremoženjski škodi ni vezano zgolj na celoten zahtevek kot seštevek posameznih odškodninskih postavk, ampak tudi na vsak posamezen zahtevek, ki se nanaša na katero koli izmed uveljavljanih pravno priznanih oblik nepremoženjske škode