URS člen 2, 125. ZASP člen 81, 156. ZASP-B člen 26, 26/4. ZS člen 3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države – enostransko določanje višine avtorskih honorarjev – novo tarifiranje
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060705
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 105/3. ZNP člen 140.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – obresti – stroški postopka
Obresti od odškodnine ne gredo od izdaje odločbe o razlastitvi.
Odškodnina za razlaščeno nepremičnino pa tudi po vsebini ni enaka odškodnini po določbah obligacijskega zakonika, kajti ne gre za škodo, ki bi nastala zaradi nedopustnega ravnanja, pač pa gre za pravico do povrnitve prikrajšanja, čeprav škoda izvira iz dopustnega ravnanja.
Če so pomanjkljivosti pooblastila takšne, da ni mogoče preveriti njegove pravne veljavnosti, je predložitev takšnega pomanjkljivega pooblastila izenačena z nepredložitvijo pooblastila (npr. ni mogoče preveriti, ali je pooblastilo odvetniku izdala oseba, ki je v času izdaje pooblastila bila pooblaščena za zastopanje stranke, ki je pravna oseba, saj manjka navedba imena zakonitega zastopnika, ki ga ni mogoče razbrati niti iz podpisa.
objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Odgovornemu uredniku ni potrebno objaviti popravka, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu.
Popravek je potrebno objaviti brez sprememb in dopolnitev, dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja. Delna objava popravka torej ni mogoča.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za ugovor – bolniška odsotnost delavke – organizacija sprejemanja sodnih pošiljk
Dolžnik, ki je pravna oseba ni zamudil roka za ugovor iz upravičenega razloga, saj bi si moral delo organizirati tako, da bi sprejemanje sodnih pošiljk in tudi odgovarjanje nanje, ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih, potekalo normalno in nemoteno, zaradi česar je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen in ga je bilo treba iz tega zavreči.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021098
ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2. ZMZPP člen 63, 63/1. ZPP člen 431, 431/1, 433, 433/2. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 5/1-a.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dolžnik s sedežem v drugi državi članici EU - izvršba na sredstva pri organizaciji za plačilni promet v drugi državi članici EU - dovolitev izvršbe, ki jo je treba opraviti v drugi državi članici EU - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba Bruseljske uredbe I
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo njegove denarne terjatve na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, pri čemer je iz v predlogu navedenih podatkov razvidno, da predlaga rubež in prenos teh sredstev iz računa, ki ga ima dolžnik odprtega pri eni izmed bank v navedeni državi članici EU. V skladu z določilom prvega odstavka 63. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – ZMZPP nobeno od sodišč v Republiki Sloveniji ni pristojno za dovolitev in opravo izvršbe v obravnavani zadevi, saj se ta glede na predlagano sredstvo izvršbe nikoli ne bi opravljala na območju Republike Slovenije. Kadar upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi neizpolnitve svojih denarnih terjatev s strani dolžnika na pristojno izvršilno sodišče, se na podlagi takšnega predloga zoper dolžnika uvede izvršilni postopek, in ne postopek za izdajo izvršilnega naslova.
podružnica – sedež družbe – firma – nepravilna oznaka sedeža družbe – opomin – nepravilno zaračunana obveznost
Dejstvo, da je bil v kreditni pogodbi poleg sicer pravilno navedene firme tožeče stranke, naveden napačen sedež, ne pomeni, da je bila označena druga oziroma
neobstoječa pravna oseba.
Dejstvo, da tožeča stranka v opominih ni povsem pravilno izračunala višine obveznosti tožene stranke (v nasprotju z zakonom je obrestovala tudi zapadle in neplačane obresti), ne vpliva na upravičenost tožeče stranke do plačila stroškov opomina. Dejstvo, da je opomine izdelala podružnica oziroma da v njih ni naveden pravilen sedež pravne osebe, pa tudi ne more imeti za posledico „ničnosti“ opominov, saj sme (tudi) podružnica opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003067
KZ-1 člen 324, 324/1. ZKP člen 253, 253/1.
predrzna vožnja v cestnem prometu – izvedenec – pregled predmetov
Za storitev kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu po 324. členu KZ-1 ne zadostuje, da storilec ravna na enega izmed načinov, taksativno naštetih v prvem odstavku 324. člena KZ-1, pač pa se mora takšnemu ravnanju pridružiti še dodatna kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, s katero storilec povzroči konkretno ogrozitveno posledico.
Obtoženčeva pravica do obrambe ni bila kršena s tem, ko z zagovornikom nista bila navzoča pri računalniški simulaciji prometne nesreče, ki jo je opravil izvedenec. Po prvem odstavku 253. člena ZKP izvedeneC pregleda predmete v navzočnosti organa, ki vodi postopek in zapisnikarja, razen če za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali če se preiskava opravi v zavodu oziroma pri državnem organu ali če je to iz moralnih oziroma neprimerno. ZKP pa izvedencu ne nalaga dolžnosti, da o izvedenstvu obvešča stranke ter jih vabi k navzočnosti pri izdelavi izvedenskega mnenja.
vložitev pritožbe – več zakonitih zastopnikov – skupno zastopanje
Kadar lahko zakoniti zastopniki le skupaj veljavno zastopajo družbo, velja to tako na materialnopravnem področju kot tudi za opravljanje procesnih dejanj. Če v takšnem primeru procesno dejanje opravi le eden od zakonitih zastopnikov (na primer v imenu pravne osebe vloži pritožbo), se šteje, da takšnega dejanja ni opravil pravi zakoniti zastopnik oziroma upravičena oseba.
ZPP člen 18, 183. ZMZPP člen 48, 52, 52/1, 52/3, 53, 57.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - dogovor o pristojnosti - zavrženje tožbe
Če vloži tožnik tožbo pred slovenskim sodiščem, ki bi bilo pristojno, če ne bi bilo sporazuma o pristojnosti tujega sodišča, sodišče na dogovorjeno pristojnost ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor tožene stranke. Iz tega razloga se tožba ob predhodnem preizkusu ne zavrže, ampak se najprej pošlje toženi stranki v odgovor.
pravica do popravka – objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Pravica do popravka je vezana na prizadetost pravice oziroma interesa tistega, ki popravek zahteva. Tožnik lahko uveljavlja objavo popravka le zase, ne pa za drugega ali celo za neidentificirano osebo.
Po 1. odstavku 27. člena ZMed se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Navedena zahteva ne velja samo za odgovornega urednika, ampak tudi za sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku. Sodišče zato ne sme posegati v vsebino popravka z delno zavrnitvijo tožbenega zahtevka.
ZPP člen 168, 168/1. ZST člen 14, 14/1. ZST-1 člen 39.
oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST
Sklep o oprostitvi sodnih taks učinkuje šele od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
Po prehodni določbi 39. člena ZST-1 se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Ker je bila tožba v tej zadevi vložena že pred uveljavitvijo ZST-1, torej v času veljavnosti ZST, se sporna taksna obveznost za pritožbo, čeprav je nastala v času veljave ZST-1, presoja po prejšnjem zakonu.
Iz noveliranega določila ZS nedvoumno izhaja, da je ne glede na to, kdaj v času sodnih počitnic med 15.7.2010 in 15.8.2010 je stranka prejela sodbo, začel rok za pritožbo teči od prvega naslednjega dne po izteku sodnih počitnic. Slednje so se iztekle z dnem 15.8.2010, torej je rok za pritožbo začel teči 16.8.2010.
ZSPJS člen 16, 16/2, 16/3, 47, 47/8, 52, 52/1. ZRPJZ člen 14. ZJU člen 24, 111, 115. ZJU-B člen 84. Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 14, 14/3.
javni uslužbenec – napredovanje – napredovanje v višji plačni razred – napredovanje v višji naziv
Vse do uveljavitve Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v letu 2008 so se za napredovanje v višji plačni razred uporabljale določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki je bil sprejet na podlagi ZRPJZ. Vse do tega dne so se poleg teh določb, ki se nanašajo na napredovanje javnega uslužbenca v višji plačni razred znotraj naziva oziroma delovnega mesta, uporabljale določbe o napredovanju iz ZJU, ki se nanašajo na napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv.
invalid III. kategorije - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost - dokazovanje - invalidska komisija
Ker pri tožnici, ki je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo, manj zahtevno delovno mesto, do izdaje dokončne odločbe toženca še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, njen tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
Le za leto 2008 je uprava tožene stranke sprejela sklep, s katerim je zaposlenim izplačala božičnico kot prejemek, ki predstavlja obdaritev delavca, ki je v delovnem razmerju na dan praznika. V preteklih letih tak sklep ni bil sprejet, zaradi česar tožbeni zahtevek za plačilo božičnice v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v teh letih ni utemeljen.
reformatio in peius – ponovljeni postopek – odškodnina – nepremoženjska škoda
S tem, ko je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tožnici za duševne bolečine zaradi strahu prisodilo višjo denarno odškodnino kot je bila prisojena s prvo sodbo, zoper katero se je tožena stranka pritožila, je kršilo prepoved reformatio in peius. Ta prepoved namreč ne velja le za pritožbeno sodišče, ampak velja v primeru razveljavitve sodbe in ponovljenega postopka tudi za sodišče prve stopnje.
Ker je tožena stranka tožniku odmerila letni dopust za delo v težjih delovnih pogojih na podlagi vnaprej določenih kriterijev in ob upoštevanju, da le občasno opravlja delo v težjih delovnih pogojih, tožbeni zahtevek za priznanje dodatnih dni letnega dopusta ni utemeljen.
Upoštevaje, da se je tožena stranka s sporazumom, ki ga je sklenila s sindikatom, zavezala tožnikom izplačati terjatve iz delovnega razmerja iz naslova regresa za letni dopust, jubilejne nagrade za 10 let dela, solidarnostne pomoči in odpravnine, in da je bilo v sporazumu izrecno določeno, da lahko delavci terjatve uveljavljajo pred sodiščem, so tožbe delavcev dopustne. Tožbeni zahtevki so utemeljeni do višine, kot izhaja iz sporazuma, tako da jim je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo v tem delu utemeljeno ugodilo z izdajo zamudne sodbe.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/6, 113. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – kriteriji za izbiro – vzgoja in izobraževanje
Ukinitev zagotavljanja finančnih sredstev za plačo oziroma za nadomestilo plače za delavca, ki mu iz razloga organizacijske narave ni bilo mogoče nadalje zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen ekonomski (poslovni) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.