zapuščina brez dedičev – poplačilo upnikov – prehod premoženja na državo – odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija
Pri prehodu zapuščine brez dediča na državo ne gre za zakonito dedovanje, temveč za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo. Država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti in na podlagi posebne zakonske norme. Prehod zapuščine na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva (univerzalne sukcesije).
Vprašanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ureja 142. člen ZD. Država je dolžna poravnati dolgove zapustnika in izvršiti volila in bremena, vse to pa le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Država, tako kot dediči, odgovarja s celotnim premoženjem, s podedovanim in lastnim (pro viribus hereditatis).
motenje soposesti – motilno ravnanje – onemogočeno izvrševanje posesti v znatni meri
Soposest pomeni, da lahko vsak od soposestnikov izvršuje dejansko oblast na celotni stvari, pri čemer predstavlja vsako izvajanje posesti enega soposestnika neko omejitev za istočasno izvajanje posesti drugega soposestnika.
Da bi lahko (materialnopravno) govorili o motenju soposesti, mora biti podana taka sprememba dejanskega stanja, ki bi tožeči stranki onemogočila izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo oziroma v znatni meri spremenila dotedanji način izvrševanja posesti na njej.
gradnja na tujem svetu – prekinitev postopka – tek rokov – prekluzivni materialni rok – dokončanje gradnje – pridobitev gradbenega dovoljenja
Izgradnja objekta na tujem zemljišču ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, temveč njen odvzem. Iz naslova gradnje stavb na tujem zemljišču je po drugi strani v 24. do 26. členu ZTLR predvideno posebno varstvo. Lastnik zemljišča lahko tako zahteva bodisi da mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu bodisi da graditelj gradbeni objekt poruši in mu zemljišče vrne v prvotno stanje bodisi da mu izplača prometno ceno zemljišča.
Neutemeljeno je stališče pritožbe, da v času prekinitve postopka rok za vložitev zahtevka ni tekel. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Navedena določba se tako ne nanaša na tek prekluzivnih materialnih rokov, med katere spada tudi rok iz 5. odstavka 25. člena ZTLR.
Kdaj je gradnja končana, je dejansko vprašanje, ki ni odvisno od legalnosti gradnje, temveč od dejanskega odvzema lastninske pravice.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0060678
URS člen 15, 15/4, 23, 23/1, 26. EKČP člen 6, 6/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZVPSBNO člen 4, 25. ZKP člen 307, 307/3.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - razumen rok - sodna praksa ESČP - kazenski postopek v trajanju nad osem let - sojenje v nenavzočnosti
Pri določanju obsega pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma pravice do sojenja v razumnem roku je treba upoštevati, da je „razumen rok“ relativna doba: odločitev o (ne)kršitvi pravice ni odvisna le od ugotovljenega (objektivnega) trajanja postopka, pač pa od okoliščin vsakega konkretnega primera.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003067
KZ-1 člen 324, 324/1. ZKP člen 253, 253/1.
predrzna vožnja v cestnem prometu – izvedenec – pregled predmetov
Za storitev kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu po 324. členu KZ-1 ne zadostuje, da storilec ravna na enega izmed načinov, taksativno naštetih v prvem odstavku 324. člena KZ-1, pač pa se mora takšnemu ravnanju pridružiti še dodatna kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, s katero storilec povzroči konkretno ogrozitveno posledico.
Obtoženčeva pravica do obrambe ni bila kršena s tem, ko z zagovornikom nista bila navzoča pri računalniški simulaciji prometne nesreče, ki jo je opravil izvedenec. Po prvem odstavku 253. člena ZKP izvedeneC pregleda predmete v navzočnosti organa, ki vodi postopek in zapisnikarja, razen če za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali če se preiskava opravi v zavodu oziroma pri državnem organu ali če je to iz moralnih oziroma neprimerno. ZKP pa izvedencu ne nalaga dolžnosti, da o izvedenstvu obvešča stranke ter jih vabi k navzočnosti pri izdelavi izvedenskega mnenja.
podružnica – sedež družbe – firma – nepravilna oznaka sedeža družbe – opomin – nepravilno zaračunana obveznost
Dejstvo, da je bil v kreditni pogodbi poleg sicer pravilno navedene firme tožeče stranke, naveden napačen sedež, ne pomeni, da je bila označena druga oziroma
neobstoječa pravna oseba.
Dejstvo, da tožeča stranka v opominih ni povsem pravilno izračunala višine obveznosti tožene stranke (v nasprotju z zakonom je obrestovala tudi zapadle in neplačane obresti), ne vpliva na upravičenost tožeče stranke do plačila stroškov opomina. Dejstvo, da je opomine izdelala podružnica oziroma da v njih ni naveden pravilen sedež pravne osebe, pa tudi ne more imeti za posledico „ničnosti“ opominov, saj sme (tudi) podružnica opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.
vložitev pritožbe – več zakonitih zastopnikov – skupno zastopanje
Kadar lahko zakoniti zastopniki le skupaj veljavno zastopajo družbo, velja to tako na materialnopravnem področju kot tudi za opravljanje procesnih dejanj. Če v takšnem primeru procesno dejanje opravi le eden od zakonitih zastopnikov (na primer v imenu pravne osebe vloži pritožbo), se šteje, da takšnega dejanja ni opravil pravi zakoniti zastopnik oziroma upravičena oseba.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021098
ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2. ZMZPP člen 63, 63/1. ZPP člen 431, 431/1, 433, 433/2. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 5/1-a.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dolžnik s sedežem v drugi državi članici EU - izvršba na sredstva pri organizaciji za plačilni promet v drugi državi članici EU - dovolitev izvršbe, ki jo je treba opraviti v drugi državi članici EU - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba Bruseljske uredbe I
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo njegove denarne terjatve na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, pri čemer je iz v predlogu navedenih podatkov razvidno, da predlaga rubež in prenos teh sredstev iz računa, ki ga ima dolžnik odprtega pri eni izmed bank v navedeni državi članici EU. V skladu z določilom prvega odstavka 63. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – ZMZPP nobeno od sodišč v Republiki Sloveniji ni pristojno za dovolitev in opravo izvršbe v obravnavani zadevi, saj se ta glede na predlagano sredstvo izvršbe nikoli ne bi opravljala na območju Republike Slovenije. Kadar upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi neizpolnitve svojih denarnih terjatev s strani dolžnika na pristojno izvršilno sodišče, se na podlagi takšnega predloga zoper dolžnika uvede izvršilni postopek, in ne postopek za izdajo izvršilnega naslova.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za ugovor – bolniška odsotnost delavke – organizacija sprejemanja sodnih pošiljk
Dolžnik, ki je pravna oseba ni zamudil roka za ugovor iz upravičenega razloga, saj bi si moral delo organizirati tako, da bi sprejemanje sodnih pošiljk in tudi odgovarjanje nanje, ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih, potekalo normalno in nemoteno, zaradi česar je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen in ga je bilo treba iz tega zavreči.
ZPP člen 18, 183. ZMZPP člen 48, 52, 52/1, 52/3, 53, 57.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - dogovor o pristojnosti - zavrženje tožbe
Če vloži tožnik tožbo pred slovenskim sodiščem, ki bi bilo pristojno, če ne bi bilo sporazuma o pristojnosti tujega sodišča, sodišče na dogovorjeno pristojnost ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor tožene stranke. Iz tega razloga se tožba ob predhodnem preizkusu ne zavrže, ampak se najprej pošlje toženi stranki v odgovor.
Iz noveliranega določila ZS nedvoumno izhaja, da je ne glede na to, kdaj v času sodnih počitnic med 15.7.2010 in 15.8.2010 je stranka prejela sodbo, začel rok za pritožbo teči od prvega naslednjega dne po izteku sodnih počitnic. Slednje so se iztekle z dnem 15.8.2010, torej je rok za pritožbo začel teči 16.8.2010.
pravica do popravka – objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Pravica do popravka je vezana na prizadetost pravice oziroma interesa tistega, ki popravek zahteva. Tožnik lahko uveljavlja objavo popravka le zase, ne pa za drugega ali celo za neidentificirano osebo.
Po 1. odstavku 27. člena ZMed se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Navedena zahteva ne velja samo za odgovornega urednika, ampak tudi za sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku. Sodišče zato ne sme posegati v vsebino popravka z delno zavrnitvijo tožbenega zahtevka.
ZPP člen 168, 168/1. ZST člen 14, 14/1. ZST-1 člen 39.
oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST
Sklep o oprostitvi sodnih taks učinkuje šele od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
Po prehodni določbi 39. člena ZST-1 se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Ker je bila tožba v tej zadevi vložena že pred uveljavitvijo ZST-1, torej v času veljavnosti ZST, se sporna taksna obveznost za pritožbo, čeprav je nastala v času veljave ZST-1, presoja po prejšnjem zakonu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Čeprav je tožena stranka v času podaje odpovedi objavila prosta delovna mesta, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita, ker tožnik za prosta delovna mesta ni izpolnjeval pogojev strokovne izobrazbe.
ZDR člen 182, 182/1, 185. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 27, 27/2.
odškodninska odgovornost delavca – škoda
Nastanek škode zaradi tožnikovega neupravičenega izostanka z dela bi morala tožeča stranka dokazati, pri tem bi bila eventualno upravičena do odškodnine oz. ustrezne odmene v spornem obdobju po urni postavki pomožnih del oz. v skladu z osnovo plače toženca v zadnjem mesecu, ne pa do pavšalne odškodnine po kolektivni pogodbi dejavnosti v višini 5-kratnika toženčeve plače.
reformatio in peius – ponovljeni postopek – odškodnina – nepremoženjska škoda
S tem, ko je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tožnici za duševne bolečine zaradi strahu prisodilo višjo denarno odškodnino kot je bila prisojena s prvo sodbo, zoper katero se je tožena stranka pritožila, je kršilo prepoved reformatio in peius. Ta prepoved namreč ne velja le za pritožbeno sodišče, ampak velja v primeru razveljavitve sodbe in ponovljenega postopka tudi za sodišče prve stopnje.
ZPP člen 2, 236. ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – dokazovanje – priča
Ker tožena stranka ni pojasnila, kaj bi o očitanih kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja izpovedala predlagana priča, oziroma ker je navedla le, da bi priča pojasnila dogajanje na zagovoru tožnice (kar je razvidno iz zapisnika z zagovora), je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza utemeljeno zavrnilo.
Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Skladno s tem pravilom je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker toženi stranki ni naložilo v plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska odškodnine po 1. odst. 118. člena ZDR, saj jih tožnica s tožbo ni zahtevala.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ob ugotovitvi, da je tožnik ves čas opozarjal na velika odstopanja v kakovosti izdelkov in jih nato ustrezno odlagal v različne škatle, je neutemeljen očitek v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je naklepno oziroma iz hude malomarnosti kršil pogodbene in obveznosti iz delovnega razmerja, ker ni upošteval kontrolnega postopka.
Tožeče stranke so iz naslova povrnitve stroškov prehrane med delom upravičene do zneska, izračunanega na podlagi podatkov o številu opravljenih delovnih ur, ki so razvidni iz plačilnih list, ter na podlagi cene malice.
Pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) je bistveno, ali je zavarovanec zmožen v polnem ali krajšem delovnem času od polnega opravljati delo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, s tem, da zavarovancu ni mogoče določati omejitev pri delu. Omejitve so namreč vezane na invalidski postopek.