ZZVZZ člen 80a. ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
možnost obravnavanja pred sodiščem – preložitev naroka – zdravniško potrdilo – predpisani obrazec
Tožnik je prosil za preložitev naroka zaradi bolezni in priložil zdravniško potrdilo, ki je izdano na obrazcu, ki ga je predpisal minister, pristojen za zdravje. Zakon ne terja, da bi moralo biti iz potrdila tudi razvidno, za kakšno bolezen gre. Če bi tožnik dvakrat ali večkrat izostal z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, ima sodišče podlago, da lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila. V konkretnem primeru je tožnik prosil za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov le enkrat in sodišče bi moralo njegovemu predlogu za preložitev obravnave ugoditi. Ker mu ni, mu je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
zaznamba spora o pridobitvi pravice – pogoji za zaznambo spora – vrsta spora – ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičninah, po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze je podlaga za zaznambo spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060684
ZPP člen 7, 7/1, 108, 180, 180/1, 214, 318, 318/3.
odgovor na tožbo – odsotnost odgovora – priznanje dejstev – sklepčnost tožbe – poziv na odpravo nesklepčnosti – zamudna sodba – poroštvena pogodba – leasing pogodba – teorija afirmativne litiskontestacije
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti) ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže (zahteva dokazanosti).
pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku.
11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
Trditev glede nepremišljenega in neprevidnega ravnanja zavarovanca tožene stranke z vrati, čeprav je ta videl, da se je tožnik med obuvanjem z levo roko držal za okvir vrat, namreč tožniku ni uspelo dokazati. To posledično pomeni, da ni mogoče napraviti sklepa o protipravnem ravnanju zavarovanca tožene stranke.
OZ člen 288, 299, 378, 459, 459/3, 465, 468, 468/1, 468/2, 480/2. ZPP člen 325.
znižanje kupnine zaradi manjvrednosti blaga – pogodbena specifikacija blaga – garancijski zahtevki – jamčevalni zahtevki – tek zamudnih obresti pri zmanjšanju kupnine
Ni odločilno, ali so filter vreče ne glede na to, da nimajo teflonske membrane, uporabne. Stvarna napaka je namreč že v tem, da nimajo lastnosti, ki so bile izrecno dogovorjene s pogodbo.
Ker je tožeča stranka kot proizvajalka za napako ves čas vedela, tožena stranka tudi v primeru nepravočasnosti reklamacije ne izgubi pravice iz jamčevalnih zahtevkov.
Tožena stranka ni konkretno ugovarjala datumu zapadlosti, ki ga je uveljavljala tožeča stranka. Samo dejstvo, da je uspela z zahtevkom na zmanjšanje kupnine zaradi manjvrednosti blaga, pa na samo zapadlost terjatve in tek zakonskih zamudnih obresti nima vpliva.
zaznamba spora – izviren način pridobitve lastninske pravice – zahtevek na izstavitev listine
Zaznamba spora je dovoljena le v primeru sporov iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice. Lastninska pravica predlagatelja pa ni bila pridobljena na izviren način, saj zahteva, da se toženi stranki naloži izjava ustrezne volje (dovolitev vzpostavitve etažne lastnine in izdelava geodetskega elaborata) in izstavitev ustrezne listine, na podlagi katerega bo mogoče vknjižiti lastninsko pravico v korist tožeče stranke.
Če so pomanjkljivosti pooblastila takšne, da ni mogoče preveriti njegove pravne veljavnosti, je predložitev takšnega pomanjkljivega pooblastila izenačena z nepredložitvijo pooblastila (npr. ni mogoče preveriti, ali je pooblastilo odvetniku izdala oseba, ki je v času izdaje pooblastila bila pooblaščena za zastopanje stranke, ki je pravna oseba, saj manjka navedba imena zakonitega zastopnika, ki ga ni mogoče razbrati niti iz podpisa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila dejansko podana zaradi dalj časa trajajoče tožnikove odsotnosti z dela in zaradi njegovih omejitev pri delu, ni zakonita.
Določbo o možnosti sodne razveze ne glede na predlog delavca je treba razlagati restriktivno. To pomeni, da je tožnik ob ugotovitvi, da je odpoved nezakonita, načeloma upravičen do reintegracije. Sodišče prve stopnje bi sodno razvezalo njegovo pogodbo o zaposlitvi le, če bi tožena stranka obstoj okoliščin in interesov, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, izrecno zatrjevala in dokazala do konca glavne obravnave.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061431
ZD člen 2, 132. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 63. SPZ člen 70, 72, 72/5. OZ člen 190, 193. ZPP člen 30, 30/1, 44, 44/3.
predmet zapuščine - obseg zapuščine - napotitev na pravdo – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženje - neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem – dajatveni zahtevek – vrednost spornega predmeta – ugotovitveni zahtevek – zakonske zamudne obresti
Ker so predmet zapuščine samo stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku ob njegovi smrti, lahko tožeča stranka uveljavlja stvarnopravni zahtevek, da del premoženja, sicer pisanega na njegovo ime, ne pripada zapustniku, temveč je njena last.
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je to treba vrniti s plodovi in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
Pri ugotovitvenih tožbah je sporni predmet pravica ali pravno razmerje, ki naj se ugotovi. Gre torej za oceno interesa, ki ga ima tožeča stranka za takšno ugotovitev. Toženec, ki ugovarja v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta, mora to storiti do začetka obravnavanja glavne stvari, in to na nedvoumen način.
URS člen 2, 25, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZureP-1 člen 82, 82/3. ZZK-1 člen 1, 1/1, 29, 29/2, 30, 30/1, 61, 61/3, 61/3-2, 63, 63/1, 120, 120/2, 124, 148, 149, 149/1, 149/1-2, 149/4. ZPP člen 324, 324/4, 324/6.
zemljiškoknjižni postopek – načelo legalitete – načelo formalnosti – presoja ustavnosti – vpis na podlagi odločbe državnega organa – zaznamba začasnih ukrepov – pravni pouk
Vprašanje ustavne skladnosti listine, ki je podlaga za vpis, je potrebno rešiti v okviru postopka nastanka oziroma sprejema te listine; v zemljiškoknjižnem postopku je ni več mogoče uveljavljati.
vrednost spornega predmeta – popravljena vrednosti spora - stvarna pristojnost – ocenitvena dolžnost sodišča
Vloga predstavlja popravo tožbe, ki jo je tožeča stranka samoiniciativno vložila. Zgolj zato pa ne more biti v slabšem položaju, kot če bi bila k popravi vloge pozvana. Ker sodišče do poprave tožbe te še ni preizkušalo in vročalo v odgovor nasprotni stranki, bi torej ob preizkusu moralo upoštevati popravljeno vrednost spora, to je vrednost posameznega zahtevka vsakega od tožnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL0057666
URS člen 125. ZASP člen 26, 156,157. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
nezakonitost pravilnika – avtorski honorar - podlaga za plačilo honorarja - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - skupni sporazum - veljavnost pravilnika - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - občasne terjatve - zastaranje avtorskega honorarja - povračilo stroškov za opravljene pravne storitve
Za odločitev v obravnavani zadevi je potrebno uporabiti določila Pravilnika 1998 in ne določil Pravilnika 2006. Ker je tožena stranka tožeči stranki ves čas plačevala avtorske honorarje v višini, kot jo je določala tarifa iz 1998 leta, je njena obveznost prenehala.
OZ člen 131, 131/1, 165, 171, 171/1, 179, 182, 299, 299/2, 943. ZVZD člen 5, 9, 9/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 4, 7, 14, 14/2.
deljena vzročnost – prispevek oškodovanca – nesreča pri delu – stiskalnica – hud primer poškodbe – revalorizacija zavarovalne vsote
V konkretnem primeru je hidravlična stiskalnica stvar, ki je sama po sebi nevarna, vendar se lahko ta nevarnost z ustrezno pazljivostjo nevtralizira. Ker pa je na strani zavarovanca tožene stranke, ki je sicer imetnik nevarne stvari, podano neustrezno ravnanje, je potrebno ta primer presojati po pravilih o krivdni odgovornosti
Bistveno pri ugotavljanju tožnikovega prispevka je vprašanje, ali je bil delavec pravilno uveden v delo in poučen o tem, da v stroj ne sme posegati z roko, vse dokler se izbijač popolnoma ne ustavi.
Za uspešno uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve v skladu s 190. členom OZ mora stranka dokazati, da je prišlo do neutemeljenega premika premoženja, za katerega je sama prikrajšana, druga stranka pa je obogatena. Institut neupravičene obogatitve ima tedaj korektivno funkcijo, saj korigira neutemeljen premik premoženja, pri čemer brez obogatitve oziroma okoriščenja ni verzijskega zahtevka. Stranka, ki naj bi bila okoriščena, je dolžna vrniti samo korist, ki jo je dosegla.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pravnim osebam – publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo
Pravilo 4. odstavka 140. člena ZPP, ki pravi, da drugim osebam ni dovoljeno vročati pisanj za naslovnika, če je ta oseba v pravdi udeležena kot nasprotnik naslovnika, ni uporabljivo za pravne osebe, nanaša se samo na fizične osebe. Tako osebno kot navadno vročanje pravnim osebam namreč ZPP ureja v 133. členu, ki določa, da se pravnim osebam pisanja vročajo po osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se nahaja v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu.
Ker tožena stranka ni uspela s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, je pravdni postopek pravnomočno končan, to pa izključuje možnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo.
Niti pogodba o zaposlitvi niti pravilnik tožene stranke ne dajeta podlage za ugotovitev, da bi bil do božičnice upravičen delavec v sorazmerju s tem, kolikšen del leta je bil zaposlen pri toženi stranki. Iz tega razloga je tožnica, ki je del leta 2006 opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi s toženo stranko, del tega obdobja pa je bila v bolniškem staležu, za leto 2006 upravičena do božičnice.
objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Odgovornemu uredniku ni potrebno objaviti popravka, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu.
Popravek je potrebno objaviti brez sprememb in dopolnitev, dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja. Delna objava popravka torej ni mogoča.