OZ člen 288, 299, 378, 459, 459/3, 465, 468, 468/1, 468/2, 480/2. ZPP člen 325.
znižanje kupnine zaradi manjvrednosti blaga – pogodbena specifikacija blaga – garancijski zahtevki – jamčevalni zahtevki – tek zamudnih obresti pri zmanjšanju kupnine
Ni odločilno, ali so filter vreče ne glede na to, da nimajo teflonske membrane, uporabne. Stvarna napaka je namreč že v tem, da nimajo lastnosti, ki so bile izrecno dogovorjene s pogodbo.
Ker je tožeča stranka kot proizvajalka za napako ves čas vedela, tožena stranka tudi v primeru nepravočasnosti reklamacije ne izgubi pravice iz jamčevalnih zahtevkov.
Tožena stranka ni konkretno ugovarjala datumu zapadlosti, ki ga je uveljavljala tožeča stranka. Samo dejstvo, da je uspela z zahtevkom na zmanjšanje kupnine zaradi manjvrednosti blaga, pa na samo zapadlost terjatve in tek zakonskih zamudnih obresti nima vpliva.
Pravilnik o tarifi za odmero in nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9, 9-1, 9-2, 11, 12, 12-4. ZFPPIPP člen 103, 103/2, 103/2-4, 171.
nagrada upravitelju prisilne poravnave – nadomestilo upravitelju prisilne poravnave za opravljanje nadzora – izračun nadomestila za opravljanje nadzora – višina sredstev v bilanci stanja
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 12. čl. Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, ko ni ugotavljalo višine zneska sredstev v bilanci stanja za vsak mesec posamezno, ampak je nekritično sledilo upravitelju, ki je predlagal najvišji možni znesek, ne glede na to, da so sredstva v bilanci stanja dolžnika pri dnu razpona II. razreda navedenega člena.
Nima pa prav upnica, da upravitelju za mesece, za katere ni podatka v spisu o višini sredstev v bilanci stanja, nadomestilo ne gre. Upravitelju je upravičen do nadomestila za vse mesece, ko je nadzor opravlja. Bo pa moral upravitelj za zadnja dva meseca dopolniti svoj predlog s predložitvijo podatkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060674
ZPP člen 184, 184/3, 188. SPZ člen 32.
umik tožbe – zmanjšanje tožbenega zahtevka – preklic delnega umika tožbe – motenje posesti – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – odstranitev mreže s parkirišča
Zaradi zmanjšanja tožbenega zahtevka ne pride do spremembe tožbe, pride pa (v tem delu) do delnega umika tožbenega zahtevka. Za delni umik zahtevka pa veljajo pogoji iz 188. čl. ZPP, prav tako pa zanj veljajo vse posledice, ki jih zakon sicer predpisuje za umik tožbe.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izbris hipotek – stečajni postopek
V pravnomočnem sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ni določeno, da bi vknjižene hipoteke ostale vpisane, zato je bilo zemljiškoknjižno sodišče dolžno po uradni dolžnosti izbrisati vse hipoteke. Prav tako je bilo dolžno izbrisati vse vknjižene pravice prepovedi odtujitve in obremenitve, ki pa se morajo izbrisati brez izjem, potem ko je sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pravnomočen.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL0060687
URS člen 22. ZDen člen 74, 74/2.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – kmetije – pravilna uporaba materialnega prava – odstop od ustaljene sodne prakse
Za odgovor, ali se za dedovanje denacionaliziranih nepremičnin uporabi ZDKG ali pred njim veljavni Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), je pomembno to, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski ali kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in ne to, ali vrnjene nepremičnine same izpolnjujejo pogoje za zaščito.
izločitev iz zapuščine – terjatev dediča do zapuščine - obligacijski zahtevek
Ni mogoče trditi, da se s tožbenim zahtevkom, s katerim tožnik od tožencev zahteva plačilo določenega zneska, ugotavlja obseg zapuščine. Znesek, ki ga tožnik zahteva, je njegova terjatev, za katero trdi, da jo ima kot upnik zapuščine. Gre torej za zatrjevani zapustničin dolg do tožnika, ki ga bo tožnik, ki je dedič, lahko uveljavljal v delitvenem postopku.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog – zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – napačen pravni pouk – smiselna uporaba ZPP
Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ni dovoljena pritožba.
Dejstvo, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zapisalo pravni pouk, ki pritožbo zoper sklep dovoljuje, ne more vplivati na pravico do pritožbe, saj sodišče stranki ne more priznati pravice, ki ji je zakon ne daje.
Dolžnik v pravdi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj ni pasivno legitimiran. Z izpodbojnim zahtevkom namreč upnik uveljavlja vračilo koristi, ki je bila pridobljena z oškodovanjem. To korist pa lahko upniku vrne le tisti, ki jo je pridobil. Dolžnik te koristi nima več.
Za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj se ne zahteva, da bi imel upnik zoper dolžnika izvršilni naslov, pač pa zadošča, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo.
Za uspešno uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve v skladu s 190. členom OZ mora stranka dokazati, da je prišlo do neutemeljenega premika premoženja, za katerega je sama prikrajšana, druga stranka pa je obogatena. Institut neupravičene obogatitve ima tedaj korektivno funkcijo, saj korigira neutemeljen premik premoženja, pri čemer brez obogatitve oziroma okoriščenja ni verzijskega zahtevka. Stranka, ki naj bi bila okoriščena, je dolžna vrniti samo korist, ki jo je dosegla.
zaznamba spora – izviren način pridobitve lastninske pravice – zahtevek na izstavitev listine
Zaznamba spora je dovoljena le v primeru sporov iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice. Lastninska pravica predlagatelja pa ni bila pridobljena na izviren način, saj zahteva, da se toženi stranki naloži izjava ustrezne volje (dovolitev vzpostavitve etažne lastnine in izdelava geodetskega elaborata) in izstavitev ustrezne listine, na podlagi katerega bo mogoče vknjižiti lastninsko pravico v korist tožeče stranke.
V skladu s 319. členom OZ obveznost lahko preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve in se dolžnik s tem strinja. Volja za odpust dolga mora biti nedvoumno izjavljena,podana mora biti izjava med upnikom in dolžnikom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved škodljivega ravnanja
Delavec se je sicer dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, vendar pa mora delodajalec takšna ravnanja konkretizirati v postopku pred odpovedjo in v odpovedi. Drugih morebitnih razlogov, ki bi lahko privedli do odpovedi in glede katerih se delavec niti ni mogel zagovarjati, sodišče ne ugotavlja, ampak presoja le odpovedni razlog in obrazložitev tega razloga v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 2, 25, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZureP-1 člen 82, 82/3. ZZK-1 člen 1, 1/1, 29, 29/2, 30, 30/1, 61, 61/3, 61/3-2, 63, 63/1, 120, 120/2, 124, 148, 149, 149/1, 149/1-2, 149/4. ZPP člen 324, 324/4, 324/6.
zemljiškoknjižni postopek – načelo legalitete – načelo formalnosti – presoja ustavnosti – vpis na podlagi odločbe državnega organa – zaznamba začasnih ukrepov – pravni pouk
Vprašanje ustavne skladnosti listine, ki je podlaga za vpis, je potrebno rešiti v okviru postopka nastanka oziroma sprejema te listine; v zemljiškoknjižnem postopku je ni več mogoče uveljavljati.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061431
ZD člen 2, 132. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 63. SPZ člen 70, 72, 72/5. OZ člen 190, 193. ZPP člen 30, 30/1, 44, 44/3.
predmet zapuščine - obseg zapuščine - napotitev na pravdo – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženje - neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem – dajatveni zahtevek – vrednost spornega predmeta – ugotovitveni zahtevek – zakonske zamudne obresti
Ker so predmet zapuščine samo stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku ob njegovi smrti, lahko tožeča stranka uveljavlja stvarnopravni zahtevek, da del premoženja, sicer pisanega na njegovo ime, ne pripada zapustniku, temveč je njena last.
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je to treba vrniti s plodovi in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
Pri ugotovitvenih tožbah je sporni predmet pravica ali pravno razmerje, ki naj se ugotovi. Gre torej za oceno interesa, ki ga ima tožeča stranka za takšno ugotovitev. Toženec, ki ugovarja v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta, mora to storiti do začetka obravnavanja glavne stvari, in to na nedvoumen način.
zloraba procesnih pravic - namen zavlačevanja postopka – denarna kazen
Zlorabe procesnih pravic si ni mogoče zamisliti brez doloznega ravnanja stranke. Namen mora biti podan ne le, ko gre za šikano (namen škodovati drugemu), marveč tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju oz. tistemu, kar nasprotuje občutku za „prav“. Zato tudi nevestnosti, ki se kažejo le v malomarnosti, ni mogoče imeti za zlorabo. Stranki se lahko očita zloraba le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hote ali vsaj s privolitvijo v posledici tega ravnanja).
vrednost spornega predmeta – popravljena vrednosti spora - stvarna pristojnost – ocenitvena dolžnost sodišča
Vloga predstavlja popravo tožbe, ki jo je tožeča stranka samoiniciativno vložila. Zgolj zato pa ne more biti v slabšem položaju, kot če bi bila k popravi vloge pozvana. Ker sodišče do poprave tožbe te še ni preizkušalo in vročalo v odgovor nasprotni stranki, bi torej ob preizkusu moralo upoštevati popravljeno vrednost spora, to je vrednost posameznega zahtevka vsakega od tožnikov.
ZIZ člen 271. SPZ člen 234, 247, 247/1, 248. OZ člen 52.
začasna odredba – verjetnost terjatve - osebna služnost stanovanja – razpolagalni pravni posel – vpis v zemljiško knjigo
Ker je toženec v ugovoru zoper izdano začasno odredbo zanikal obstoj kakršnekoli služnosti na njegovi nepremičnini, listine iz katere bi izhajalo, da je bila med pravdnima strankama na sporni nepremičnini dogovorjena služnost stanovanja pa tožeča stranka v tej fazi postopka v spis ni predložila, tožeča stranka v tej fazi postopka s stopnjo verjetnosti svoje terjatve ni dokazala.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – odpravnina – sorazmerni del odpravnine
Dejstvo, da se tožnici po novi pogodbi o zaposlitvi, ki je bila ponujena ob odpovedi, plača ni znižala in da še naprej opravlja enako delo (vendar ne v polnem obsegu delovnega mesta) ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo (sorazmernega) dela odpravnine, ker je tožnica sprejela neustrezno zaposlitev, ni utemeljen. Opisani dejstvi lahko vplivata le na višino odpravnine, do katere je tožnica upravičena.