CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060674
ZPP člen 184, 184/3, 188. SPZ člen 32.
umik tožbe – zmanjšanje tožbenega zahtevka – preklic delnega umika tožbe – motenje posesti – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – odstranitev mreže s parkirišča
Zaradi zmanjšanja tožbenega zahtevka ne pride do spremembe tožbe, pride pa (v tem delu) do delnega umika tožbenega zahtevka. Za delni umik zahtevka pa veljajo pogoji iz 188. čl. ZPP, prav tako pa zanj veljajo vse posledice, ki jih zakon sicer predpisuje za umik tožbe.
pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku.
11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
izločitev iz zapuščine – terjatev dediča do zapuščine - obligacijski zahtevek
Ni mogoče trditi, da se s tožbenim zahtevkom, s katerim tožnik od tožencev zahteva plačilo določenega zneska, ugotavlja obseg zapuščine. Znesek, ki ga tožnik zahteva, je njegova terjatev, za katero trdi, da jo ima kot upnik zapuščine. Gre torej za zatrjevani zapustničin dolg do tožnika, ki ga bo tožnik, ki je dedič, lahko uveljavljal v delitvenem postopku.
obrazložitev sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sklicevanje na razloge že razveljavljene sodbe – ponovljeni postopek – izdelava nove sodbe – deljena odgovornost – prometna nesreča
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da omogoča strankam in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotovitev, zaradi katerih razlogov in na podlagi katerih dejstev je sodišče sprejelo odločitev, kot jo vsebuje izrek sodbe.
S tem, ko je odločba razveljavljena, ne more postati pravnomočen del njene obrazložitve in četudi se je pritožbeno sodišče z delom obrazložitve v takrat razveljavljeni sodbi strinjalo in to v svojem sklepu tudi obrazložilo, sodbe in njenih razlogov ni več.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068003
URS člen 2, 125. ZASP člen 156. ZS člen 3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – učinek pravnega pravila – načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku.
11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved škodljivega ravnanja
Delavec se je sicer dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, vendar pa mora delodajalec takšna ravnanja konkretizirati v postopku pred odpovedjo in v odpovedi. Drugih morebitnih razlogov, ki bi lahko privedli do odpovedi in glede katerih se delavec niti ni mogel zagovarjati, sodišče ne ugotavlja, ampak presoja le odpovedni razlog in obrazložitev tega razloga v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
motenje soposesti – motilno ravnanje – onemogočeno izvrševanje posesti v znatni meri
Soposest pomeni, da lahko vsak od soposestnikov izvršuje dejansko oblast na celotni stvari, pri čemer predstavlja vsako izvajanje posesti enega soposestnika neko omejitev za istočasno izvajanje posesti drugega soposestnika.
Da bi lahko (materialnopravno) govorili o motenju soposesti, mora biti podana taka sprememba dejanskega stanja, ki bi tožeči stranki onemogočila izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo oziroma v znatni meri spremenila dotedanji način izvrševanja posesti na njej.
vrednost spornega predmeta – popravljena vrednosti spora - stvarna pristojnost – ocenitvena dolžnost sodišča
Vloga predstavlja popravo tožbe, ki jo je tožeča stranka samoiniciativno vložila. Zgolj zato pa ne more biti v slabšem položaju, kot če bi bila k popravi vloge pozvana. Ker sodišče do poprave tožbe te še ni preizkušalo in vročalo v odgovor nasprotni stranki, bi torej ob preizkusu moralo upoštevati popravljeno vrednost spora, to je vrednost posameznega zahtevka vsakega od tožnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060684
ZPP člen 7, 7/1, 108, 180, 180/1, 214, 318, 318/3.
odgovor na tožbo – odsotnost odgovora – priznanje dejstev – sklepčnost tožbe – poziv na odpravo nesklepčnosti – zamudna sodba – poroštvena pogodba – leasing pogodba – teorija afirmativne litiskontestacije
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti) ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže (zahteva dokazanosti).
smučarska nezgoda - škodni dogodek – mesto trčenja – nezgoda izven smučišča – odgovornost upravljalca smučišča
Pravno pomembno je dejstvo, da je do trčenja prišlo na mestu izven smučišča, za kar pa ni odgovoren upravljalec smučišča in za to mesto ni uporabna določba 3. člena ZVSmuč.
ZPP člen 105, 105/2, 278, 278/1, 318. SPZ člen 92.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – obrazloženost odgovora
Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni nasprotovala tožbenemu zahtevku oz. ni dala jasno vedeti, da tožbenemu zahtevku nasprotuje in oporeka trditvam v tožbi. Navajala je, da išče drugo stanovanje v ožji in širši okolici, a ga ne more najti. Da ima nizke dohodke, da je mati samohranilka, da je zaposlena v gostinstvu in da ji oče pomaga tako, da ji varuje otroka. Prispeva tudi k plačevanju položnic. Ob navedenem, se izkaže domneva prvostopnega sodišča, da odgovor ni obrazložen, zaradi česar se šteje, da ni vložen, za pravilno.
ZIZ člen 271. SPZ člen 234, 247, 247/1, 248. OZ člen 52.
začasna odredba – verjetnost terjatve - osebna služnost stanovanja – razpolagalni pravni posel – vpis v zemljiško knjigo
Ker je toženec v ugovoru zoper izdano začasno odredbo zanikal obstoj kakršnekoli služnosti na njegovi nepremičnini, listine iz katere bi izhajalo, da je bila med pravdnima strankama na sporni nepremičnini dogovorjena služnost stanovanja pa tožeča stranka v tej fazi postopka v spis ni predložila, tožeča stranka v tej fazi postopka s stopnjo verjetnosti svoje terjatve ni dokazala.
URS člen 2, 125. ZASP člen 81, 156. ZASP-B člen 26, 26/4. ZS člen 3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države – enostransko določanje višine avtorskih honorarjev – novo tarifiranje
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
ZZZDR člen 103, 105, 105a, 106, 129. ZPP člen 286b, 408, 410, 410/2, 421, 421/4.
dodelitev mladoletnega otroka – vzgoja in varstvo – presoja primernosti staršev za dodelitev otroka – postopnost pri vzpostavitvi stikov – otrokova največja korist – obseg preživnine – porazdelitev preživninskega bremena – zvočno snemanje razgovora – pravočasno grajanje procesnih napak
Namen stikov ni le uresničevanje čustvene potrebe staršev, pač pa predvsem ohranitev čustvene pripadnosti otroka tistemu od staršev, s katerim sicer ne živi. S stiki naj bi se v čim večjem obsegu ohranjali odnosi, ki obstajajo med starši in otroci, ki živijo skupaj. Starši, ki sledijo koristim otroka, si kljub medsebojnemu nerazumevanju prizadevajo, da otroci stike z drugim od staršev ohranjajo.
ZDR člen 6.a, 11, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3. OZ člen 45, 94.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – utemeljen razlog – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev – izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi
Tudi v primeru, če bi tožnik podpisal pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, nima pravice do izpodbijanja odpovedi v celoti, ampak le do uveljavljanja neutemeljenosti odpovednega razloga. Za vzpostavitev delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi bi moral predvsem izpodbiti veljavnost sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi, česar zgolj s sklicevanjem na kredit, ki ga brez službe ne bi mogel odplačati, pa tega ni storil.
pozneje najdeno premoženje – prejšnji sklep o dedovanju - dedni dogovor – odstop dednega deleža
Po sklepu o dedovanju so bili na podlagi zakonitega dedovanja proglašeni dediči zapustnikovega premoženja zapustnikova vdova in njegovih pet otrok, vsak do 1/6, v nadaljevanju pa so si z dednim dogovorom to zapuščino razdelili tako, da je vse premoženje prejel sin J.R. mlajši, prevzel pa je tudi oskrbo matere in se zavezal izročiti določeno premoženje bratu in sestram. Torej so bili zakoniti dediči po prvotnem sklepu vsi dediči prvega dednega reda v enakih deležih in ne le J.R. mlajši, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju.
Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.
Trditev glede nepremišljenega in neprevidnega ravnanja zavarovanca tožene stranke z vrati, čeprav je ta videl, da se je tožnik med obuvanjem z levo roko držal za okvir vrat, namreč tožniku ni uspelo dokazati. To posledično pomeni, da ni mogoče napraviti sklepa o protipravnem ravnanju zavarovanca tožene stranke.