odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je utemeljen. Prvostopenjska odločba toženca, s katero je bila tožnici kot zunajzakonski partnerici pokojnega priznana pravica do družinske pokojnine, je bila v revizijskem postopku pri tožencu razveljavljena (iz razloga, ker dokazni postopek ni zadostoval za ugotovitev zunajzakonske skupnosti med tožnico in pokojnim) ter vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Po ustrezni dopolnitvi dokaznega postopka je toženec izdal odločbo o priznanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ta odločba je v neposredni zvezi z razveljavljeno odločbo. Če bi bila ta odločba ustrezna, bi bila tožnici že tedaj priznana pravica do družinske pokojnine.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - mokre stopnice
Mokre stopnice iz umetnega marmorja, ki so že same po sebi spolzke, ko pa so mokre, so izjemno spolzke, in ob katerih potekajoča ograja ne poteka ob celotnem stopnišču tako, da bi ob hoji omogočala prijem, v delu, kjer ob mokrih stopnicah ne poteka ograja, predstavljajo nevarno stvar.
soglasje volj – nesporazum o naravi pogodbe – neupravičena obogatitev – bistvena sestavina pogodbe
Dejanska ugotovitev, da je obstajalo soglasje med strankama le glede prenehanja najema (kar očitno ni sporno med strankama) in prepustitvi opreme, še ni zadostna za utemeljitev pravne podlage za razpolaganje tožene stranke s to opremo. Očitno sta pravdni stranki prepustitev opreme toženi stranki razumeli na različnih pravnih podlagah sklenjenega dogovora. Če je tožeča stranka prepustitev opreme razumela v smislu izročitve opreme po (kupoprodajni) pogodbi, tožena stranka pa v smislu dogovora o nadomestni izpolnitvi oz. izročitvi v prodajo, gre za očiten nesporazum o naravi pogodbe, iz česar ni mogoče sklepati na nastanek pogodbenih obveznosti, četudi je obstajalo soglasje glede posameznih skupnih elementov pogodbe.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine
Glede na dejstvo, da je tožena stranka dopuščala, da so njeni delavci vstopali v kopalnico tudi takrat, ko se je prostor čistil, ter ni izvajala ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, tožnik ne more soodgovarjati za škodo, ki jo je utrpel, ko so ga vrata ob vstopu delavca v kopalnico udarila.
Delovno razmerje obstoji, četudi pisna pogodba o zaposlitvi ne obstaja, pa se ugotovi obstoj elementov delovnega razmerja. Pri tem ni bistvenega pomena le, ali oseba, ki delo opravlja, prejema plačilo in na kakšni podlagi je prijavljena v socialna zavarovanja, ampak je treba objektivno ugotoviti predvsem, ali je podan element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, saj se po tem elementu (po osebni odvisnosti delavca) delovno razmerje odločilno razlikuje od preostalih pogodbenih razmerij.
objektivna sprememba tožbe – soglasje tožene stranke k spremembi tožbe – dokončna ureditev razmerij med strankama
Tožeča stranka je v vlogi navedla, da predstavlja odločitev o podrejenem (naknadno postavljenem) zahtevku rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Če je temu tako, odločitev o podrejenem zahtevku v predmetnem sporu ne bi predstavljala dokončne ureditve razmerij med strankama.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060682
URS člen 25. OZ člen 6, 12, 131, 131/1, 149, 150.
odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – avtomatska vrata – zdravstvena ustanova – nevarna stvar – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – novo sojenje pred drugim sodnikom
Namestitev avtomatskih vrat in njihovih senzorjev na način, da imajo ti mrtvi kot, za posledico pa njihovo zapiranje v trenutku, ko se med njimi nahaja tisti, ki želi vstopiti oziroma izstopiti, bi lahko pomenila njihovo nepravilno delovanje. Očitek nepravilnega delovanja pa je zadostna trditvena podlaga, za ugotavljanje protipravnosti ravnanja povzročitelja škode po krivdnem principu.
Posebej, ker gre za zdravstveno ustanovo, se pričakuje, da se avtomatska vrata ne bodo zaprla ob izstopu oziroma vstopu ali morda iz razloga, ker obiskovalec ne bo dovolj hitro uspel izstopiti oziroma vstopiti skozi njih, ne glede na to, ali vstopa oziroma izstopa po levi ali desni strani vrat. Vsakršno drugačno delovanje vrat pa je opredeliti kot njihovo nepravilno delovanje.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL0060687
URS člen 22. ZDen člen 74, 74/2.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – kmetije – pravilna uporaba materialnega prava – odstop od ustaljene sodne prakse
Za odgovor, ali se za dedovanje denacionaliziranih nepremičnin uporabi ZDKG ali pred njim veljavni Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), je pomembno to, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski ali kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in ne to, ali vrnjene nepremičnine same izpolnjujejo pogoje za zaščito.
obrazložitev sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sklicevanje na razloge že razveljavljene sodbe – ponovljeni postopek – izdelava nove sodbe – deljena odgovornost – prometna nesreča
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da omogoča strankam in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotovitev, zaradi katerih razlogov in na podlagi katerih dejstev je sodišče sprejelo odločitev, kot jo vsebuje izrek sodbe.
S tem, ko je odločba razveljavljena, ne more postati pravnomočen del njene obrazložitve in četudi se je pritožbeno sodišče z delom obrazložitve v takrat razveljavljeni sodbi strinjalo in to v svojem sklepu tudi obrazložilo, sodbe in njenih razlogov ni več.
zaznamba spora – izviren način pridobitve lastninske pravice – zahtevek na izstavitev listine
Zaznamba spora je dovoljena le v primeru sporov iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice. Lastninska pravica predlagatelja pa ni bila pridobljena na izviren način, saj zahteva, da se toženi stranki naloži izjava ustrezne volje (dovolitev vzpostavitve etažne lastnine in izdelava geodetskega elaborata) in izstavitev ustrezne listine, na podlagi katerega bo mogoče vknjižiti lastninsko pravico v korist tožeče stranke.
Dolžnik v pravdi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj ni pasivno legitimiran. Z izpodbojnim zahtevkom namreč upnik uveljavlja vračilo koristi, ki je bila pridobljena z oškodovanjem. To korist pa lahko upniku vrne le tisti, ki jo je pridobil. Dolžnik te koristi nima več.
Za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj se ne zahteva, da bi imel upnik zoper dolžnika izvršilni naslov, pač pa zadošča, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo.
zloraba procesnih pravic - namen zavlačevanja postopka – denarna kazen
Zlorabe procesnih pravic si ni mogoče zamisliti brez doloznega ravnanja stranke. Namen mora biti podan ne le, ko gre za šikano (namen škodovati drugemu), marveč tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju oz. tistemu, kar nasprotuje občutku za „prav“. Zato tudi nevestnosti, ki se kažejo le v malomarnosti, ni mogoče imeti za zlorabo. Stranki se lahko očita zloraba le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hote ali vsaj s privolitvijo v posledici tega ravnanja).
vrednost spornega predmeta – popravljena vrednosti spora - stvarna pristojnost – ocenitvena dolžnost sodišča
Vloga predstavlja popravo tožbe, ki jo je tožeča stranka samoiniciativno vložila. Zgolj zato pa ne more biti v slabšem položaju, kot če bi bila k popravi vloge pozvana. Ker sodišče do poprave tožbe te še ni preizkušalo in vročalo v odgovor nasprotni stranki, bi torej ob preizkusu moralo upoštevati popravljeno vrednost spora, to je vrednost posameznega zahtevka vsakega od tožnikov.
Za uspešno uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve v skladu s 190. členom OZ mora stranka dokazati, da je prišlo do neutemeljenega premika premoženja, za katerega je sama prikrajšana, druga stranka pa je obogatena. Institut neupravičene obogatitve ima tedaj korektivno funkcijo, saj korigira neutemeljen premik premoženja, pri čemer brez obogatitve oziroma okoriščenja ni verzijskega zahtevka. Stranka, ki naj bi bila okoriščena, je dolžna vrniti samo korist, ki jo je dosegla.
zapuščina brez dedičev – poplačilo upnikov – prehod premoženja na državo – odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija
Pri prehodu zapuščine brez dediča na državo ne gre za zakonito dedovanje, temveč za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo. Država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti in na podlagi posebne zakonske norme. Prehod zapuščine na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva (univerzalne sukcesije).
Vprašanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ureja 142. člen ZD. Država je dolžna poravnati dolgove zapustnika in izvršiti volila in bremena, vse to pa le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Država, tako kot dediči, odgovarja s celotnim premoženjem, s podedovanim in lastnim (pro viribus hereditatis).
Trditev glede nepremišljenega in neprevidnega ravnanja zavarovanca tožene stranke z vrati, čeprav je ta videl, da se je tožnik med obuvanjem z levo roko držal za okvir vrat, namreč tožniku ni uspelo dokazati. To posledično pomeni, da ni mogoče napraviti sklepa o protipravnem ravnanju zavarovanca tožene stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved škodljivega ravnanja
Delavec se je sicer dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, vendar pa mora delodajalec takšna ravnanja konkretizirati v postopku pred odpovedjo in v odpovedi. Drugih morebitnih razlogov, ki bi lahko privedli do odpovedi in glede katerih se delavec niti ni mogel zagovarjati, sodišče ne ugotavlja, ampak presoja le odpovedni razlog in obrazložitev tega razloga v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060684
ZPP člen 7, 7/1, 108, 180, 180/1, 214, 318, 318/3.
odgovor na tožbo – odsotnost odgovora – priznanje dejstev – sklepčnost tožbe – poziv na odpravo nesklepčnosti – zamudna sodba – poroštvena pogodba – leasing pogodba – teorija afirmativne litiskontestacije
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti) ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže (zahteva dokazanosti).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068003
URS člen 2, 125. ZASP člen 156. ZS člen 3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – učinek pravnega pravila – načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku.
11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.