javni uslužbenec – sklep o razporeditvi – delovne potrebe – razlika v plači
Tožnica bi bila ob ugotovljeni nezakonitosti sklepov o razporeditvi upravičena do reparacijskega zahtevka zaradi prikrajšanja pri plači ne glede na to, ali je zahtevek v tožbi opredelila kot zahtevek za plačilo razlike v plači ali kot odškodninski zahtevek.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 328, 328/1. ZPP člen 325, 325/1.
zavarovanje denarnih terjatev z zastavo nepremičnin – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe zaradi zamude s plačili – sporna višina v stečaju prijavljenih terjatev –izvršljivost notarskega zapisa – maksimalna hipoteka – napotitev upnika na pravdo
Ker je v vsakem od obeh sporazumov o zavarovanju terjatev z zastavo nepremičnin navedena le višina vrednosti vsake od pogodb o finančnem leasingu, do katere je bila ustanovljena hipoteka na dolžnikovih nepremičninah, ne pa konkretni znesek terjatve na dan zapadlosti, notarski zapis ne predstavlja izvršilnega naslova za prijavljene terjatve upnika v stečajnem postopku.
Ni mogoče skleniti maksimalne hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa za bodoče in pogojne terjatve. Maksimalna hipoteka služi zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz določenega razmerja, pri čemer pa višina teh terjatev ob ustanovitvi hipoteke ni določena. Določen je sicer zgornji znesek maksimalne hipoteke, ki pa ne omogoča sklepa, da se lahko do te višine terjatev tudi izterja, če ob sestavi zapisa ne vemo, kakšna terjatev bo sploh nastala in zato zavezančevo izrecno soglasje z obveznostjo zato ni možno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Ker je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov po poteku šestmesečnega roka od nastanka razloga za odpoved, to je od odpovedi kupca, na katerega se je nanašal program, ki ga je delala tožnica, odpoved ni zakonita.
Glede na to, da se pri lastni menici (dokler ni indosirana), izdajatelj sam zaveže upniku plačati menično vsoto, lastna menica ni abstrakten vrednostni papir, saj sta dolžnik in izdajatelj ista oseba. Zato ima izdajatelj (trasant), ki je istočasno tudi dolžnik (trasat in akceptant) proti imetniku vse ugovore, ki izvirajo iz osnovnega posla.
URS člen 33, 69, 125. ZS člen 3. SPZ člen 19, 37. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 13, 13/3. ZJC-B člen 19. ZZK-1 člen 111. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Podčetrtek (2008).
stvarna služnost – pridobitev služnosti – javno dobro – javna cesta
Na javni cesti ni mogoče pridobiti stvarne služnosti, razen služnosti za komunalne in druge javne vode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060682
URS člen 25. OZ člen 6, 12, 131, 131/1, 149, 150.
odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – avtomatska vrata – zdravstvena ustanova – nevarna stvar – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – novo sojenje pred drugim sodnikom
Namestitev avtomatskih vrat in njihovih senzorjev na način, da imajo ti mrtvi kot, za posledico pa njihovo zapiranje v trenutku, ko se med njimi nahaja tisti, ki želi vstopiti oziroma izstopiti, bi lahko pomenila njihovo nepravilno delovanje. Očitek nepravilnega delovanja pa je zadostna trditvena podlaga, za ugotavljanje protipravnosti ravnanja povzročitelja škode po krivdnem principu.
Posebej, ker gre za zdravstveno ustanovo, se pričakuje, da se avtomatska vrata ne bodo zaprla ob izstopu oziroma vstopu ali morda iz razloga, ker obiskovalec ne bo dovolj hitro uspel izstopiti oziroma vstopiti skozi njih, ne glede na to, ali vstopa oziroma izstopa po levi ali desni strani vrat. Vsakršno drugačno delovanje vrat pa je opredeliti kot njihovo nepravilno delovanje.
SPZ člen 99, 217, 271/1, 217/2. ZPP člen 7, 154, 154/1, 165, 165/1.
razpravno načelo – zaščita pred vznemirjanjem – priposestvovanje stvarne služnosti
Le če so zatrjevana dejstva sporna in obenem pravno relevantna za odločitev v konkretnem primeru, se sodišče o njihovem obstoju prepriča na podlagi dokazov.
zavod s pravico javnosti – obveznost ustanovitelja
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na plačilo računov za storitve zavrnilo, saj kot izkazujejo dokazi, je šlo dejansko za plačevanje pavšala iz naslova ustanoviteljskih dolžnosti tožene stranke, ki je tako s plačili akontacije in končnim poračunom konec leta skrbela za nemoteno delovanje zavoda.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057663
OZ člen 131. ZJC člen 5, 5/1. ZPP člen 163, 163/1, 163/7, 164.
krivdna odgovornost upravljalca – vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah – poledenel pločnik – padec pešca na poledenelem pločniku
Od vzdrževalca ceste, zavarovanca tožene stranke, je mogoče pričakovati le razumno mero skrbnosti. Ker celotnega območja lokalne skupnosti ni mogoče nadzirati in zagotoviti posipanja vseh ledenih površin istočasno, je razumno, da sta upravljalec in vzdrževalec sprejela Načrt zimske službe z v naprej predvidenimi prioritetami, kar predvideva tudi 31. člen Pravilnika. Ker je zavarovanec tožene stranke k vzdrževanju pločnikov pristopil, mu opustitve dolžnega ravnanja ni mogoče očitati.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068003
URS člen 2, 125. ZASP člen 156. ZS člen 3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – učinek pravnega pravila – načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku.
11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
Tožnik ni nikoli izjavil, da razlike v plači ne bo zahteval od tožene stranke, prav tako ni mogoče na podlagi konkludentnih ravnanj tožnika sklepati, da se odpoveduje razliki v plači do plače, kot bi mu šla na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek za plačilo te razlike v plači utemeljen.
Če so pomanjkljivosti pooblastila takšne, da ni mogoče preveriti njegove pravne veljavnosti, je predložitev takšnega pomanjkljivega pooblastila izenačena z nepredložitvijo pooblastila (npr. ni mogoče preveriti, ali je pooblastilo odvetniku izdala oseba, ki je v času izdaje pooblastila bila pooblaščena za zastopanje stranke, ki je pravna oseba, saj manjka navedba imena zakonitega zastopnika, ki ga ni mogoče razbrati niti iz podpisa.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pravnim osebam – publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo
Pravilo 4. odstavka 140. člena ZPP, ki pravi, da drugim osebam ni dovoljeno vročati pisanj za naslovnika, če je ta oseba v pravdi udeležena kot nasprotnik naslovnika, ni uporabljivo za pravne osebe, nanaša se samo na fizične osebe. Tako osebno kot navadno vročanje pravnim osebam namreč ZPP ureja v 133. členu, ki določa, da se pravnim osebam pisanja vročajo po osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se nahaja v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu.
Ker tožena stranka ni uspela s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, je pravdni postopek pravnomočno končan, to pa izključuje možnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bolniški stalež
Ko se je tožnica po zaključku bolniškega staleža vrnila na delo, ji je na podlagi predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga prenehalo delovno razmerje. Po tem tožena stranka ni imela pravne podlage, da tožnici pogodbo o zaposlitvi izredno odpove.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila dejansko podana zaradi dalj časa trajajoče tožnikove odsotnosti z dela in zaradi njegovih omejitev pri delu, ni zakonita.
Določbo o možnosti sodne razveze ne glede na predlog delavca je treba razlagati restriktivno. To pomeni, da je tožnik ob ugotovitvi, da je odpoved nezakonita, načeloma upravičen do reintegracije. Sodišče prve stopnje bi sodno razvezalo njegovo pogodbo o zaposlitvi le, če bi tožena stranka obstoj okoliščin in interesov, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, izrecno zatrjevala in dokazala do konca glavne obravnave.
OZ člen 288, 299, 378, 459, 459/3, 465, 468, 468/1, 468/2, 480/2. ZPP člen 325.
znižanje kupnine zaradi manjvrednosti blaga – pogodbena specifikacija blaga – garancijski zahtevki – jamčevalni zahtevki – tek zamudnih obresti pri zmanjšanju kupnine
Ni odločilno, ali so filter vreče ne glede na to, da nimajo teflonske membrane, uporabne. Stvarna napaka je namreč že v tem, da nimajo lastnosti, ki so bile izrecno dogovorjene s pogodbo.
Ker je tožeča stranka kot proizvajalka za napako ves čas vedela, tožena stranka tudi v primeru nepravočasnosti reklamacije ne izgubi pravice iz jamčevalnih zahtevkov.
Tožena stranka ni konkretno ugovarjala datumu zapadlosti, ki ga je uveljavljala tožeča stranka. Samo dejstvo, da je uspela z zahtevkom na zmanjšanje kupnine zaradi manjvrednosti blaga, pa na samo zapadlost terjatve in tek zakonskih zamudnih obresti nima vpliva.
ZZVZZ člen 80a. ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
možnost obravnavanja pred sodiščem – preložitev naroka – zdravniško potrdilo – predpisani obrazec
Tožnik je prosil za preložitev naroka zaradi bolezni in priložil zdravniško potrdilo, ki je izdano na obrazcu, ki ga je predpisal minister, pristojen za zdravje. Zakon ne terja, da bi moralo biti iz potrdila tudi razvidno, za kakšno bolezen gre. Če bi tožnik dvakrat ali večkrat izostal z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, ima sodišče podlago, da lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila. V konkretnem primeru je tožnik prosil za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov le enkrat in sodišče bi moralo njegovemu predlogu za preložitev obravnave ugoditi. Ker mu ni, mu je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
zaznamba spora o pridobitvi pravice – pogoji za zaznambo spora – vrsta spora – ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičninah, po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze je podlaga za zaznambo spora.