redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – individualna pogodba o zaposlitvi – poslovodja – razrešitev – reparacija
Ker je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz treh razlogov, ki jih določa ZDR, pri čemer je jasno kršila določbe v primeru odpovedi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, odpoved ni zakonita ne glede na dejstvi, da je tožnica na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi opravljala funkcijo poslovodje in da je bila s te funkcije razrešena.
S tem, ko je tožnica po odpovedi pogodbe o zaposlitvi podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, ni izgubila pravice do pripadajoče plače, ki bi ji šla po prej sklenjeni pogodbi in ob upoštevanju prisilnih predpisov, ki so plače v javnem sektorju urejali na specifičen način, saj je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bila redna odpoved prej veljavne pogodbe o zaposlitvi podana nezakonito.
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka kot delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitve, se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica (ki je bila pri njej zaposlena) pri uporabniku. Za škodo je krivdno odgovorna, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov, v katerih se je delo opravljalo, ker je tožnica delo opravljala brez predhodnega preizkusa iz varstva pri delu in ker tožnice o opravljanju dela ni posebej poučila.
časovne meje pravnomočnosti – dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje lahko v svoji odločitvi upošteva le pravnorelevantna dejstva, ki so se zgodila do konca glavne obravnave, če se stranke na njih sklicujejo. Pritožbeno sodišče pa je pri preizkusu sodbe glede pravnorelevantnih dejstev vezano na tista, ki so bila zatrjevana v postopku na prvi stopnji. To pa pomeni, da dejstvo, ki se je zgodilo po izdaji sodbe, v nobenem primeru ne more vplivati na njeno pravilnost in ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je utemeljen. Prvostopenjska odločba toženca, s katero je bila tožnici kot zunajzakonski partnerici pokojnega priznana pravica do družinske pokojnine, je bila v revizijskem postopku pri tožencu razveljavljena (iz razloga, ker dokazni postopek ni zadostoval za ugotovitev zunajzakonske skupnosti med tožnico in pokojnim) ter vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Po ustrezni dopolnitvi dokaznega postopka je toženec izdal odločbo o priznanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ta odločba je v neposredni zvezi z razveljavljeno odločbo. Če bi bila ta odločba ustrezna, bi bila tožnici že tedaj priznana pravica do družinske pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Ker je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov po poteku šestmesečnega roka od nastanka razloga za odpoved, to je od odpovedi kupca, na katerega se je nanašal program, ki ga je delala tožnica, odpoved ni zakonita.
Tožena stranka je podala na pisno mnenje sodnega izvedenca pripombe, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje ali zaslišati izvedenca ali pa dopustiti dopolnitve k izvedenskemu mnenju. Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, pa tudi dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno.
podredni tožbeni zahtevek – odločanje o podrednem tožbenem zahtevku – zastopanje – pritožbeno sklicevanje na napačno zastopanje
Napačno je stališče, da bi moralo sodišče odločiti tudi o podrejenem tožbenem zahtevku. To bi bilo dolžno storiti šele, če bi v celoti zavrnilo primarni zahtevek.
Na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka se lahko sklicuje samo tista stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa njen nasprotnik.
skrbništvo za poseben primer – skrbništvo po pravni osebi
Po 2. odstavku 182. člena ZZZDR se skrbništvo (za posebne primere) lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi, kar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje sodišče tudi storilo. Restriktivna pritožbena razlaga citirane zakonske določbe (da je ustrezna lahko le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje dejavnosti, za katero je registrirana), je brez dvoma napačna in v nasprotju z ustavno zajamčeno svobodo gospodarske pobude in opravljanja dejavnosti ter pravnih poslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060674
ZPP člen 184, 184/3, 188. SPZ člen 32.
umik tožbe – zmanjšanje tožbenega zahtevka – preklic delnega umika tožbe – motenje posesti – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – odstranitev mreže s parkirišča
Zaradi zmanjšanja tožbenega zahtevka ne pride do spremembe tožbe, pride pa (v tem delu) do delnega umika tožbenega zahtevka. Za delni umik zahtevka pa veljajo pogoji iz 188. čl. ZPP, prav tako pa zanj veljajo vse posledice, ki jih zakon sicer predpisuje za umik tožbe.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – odpravnina – sorazmerni del odpravnine
Dejstvo, da se tožnici po novi pogodbi o zaposlitvi, ki je bila ponujena ob odpovedi, plača ni znižala in da še naprej opravlja enako delo (vendar ne v polnem obsegu delovnega mesta) ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo (sorazmernega) dela odpravnine, ker je tožnica sprejela neustrezno zaposlitev, ni utemeljen. Opisani dejstvi lahko vplivata le na višino odpravnine, do katere je tožnica upravičena.
pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku.
11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL0057666
URS člen 125. ZASP člen 26, 156,157. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
nezakonitost pravilnika – avtorski honorar - podlaga za plačilo honorarja - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - skupni sporazum - veljavnost pravilnika - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - občasne terjatve - zastaranje avtorskega honorarja - povračilo stroškov za opravljene pravne storitve
Za odločitev v obravnavani zadevi je potrebno uporabiti določila Pravilnika 1998 in ne določil Pravilnika 2006. Ker je tožena stranka tožeči stranki ves čas plačevala avtorske honorarje v višini, kot jo je določala tarifa iz 1998 leta, je njena obveznost prenehala.
OZ člen 131, 131/1, 165, 171, 171/1, 179, 182, 299, 299/2, 943. ZVZD člen 5, 9, 9/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 4, 7, 14, 14/2.
deljena vzročnost – prispevek oškodovanca – nesreča pri delu – stiskalnica – hud primer poškodbe – revalorizacija zavarovalne vsote
V konkretnem primeru je hidravlična stiskalnica stvar, ki je sama po sebi nevarna, vendar se lahko ta nevarnost z ustrezno pazljivostjo nevtralizira. Ker pa je na strani zavarovanca tožene stranke, ki je sicer imetnik nevarne stvari, podano neustrezno ravnanje, je potrebno ta primer presojati po pravilih o krivdni odgovornosti
Bistveno pri ugotavljanju tožnikovega prispevka je vprašanje, ali je bil delavec pravilno uveden v delo in poučen o tem, da v stroj ne sme posegati z roko, vse dokler se izbijač popolnoma ne ustavi.
Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi Socialistične Republike Slovenije člen 11, 11/1, 11/1-9, 12, 12/3. ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1 ZPIZ člen 318, 320. ZLNDL člen 3. SZ člen 114. ZZK-1 člen 146, 146/2.
pravica uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti. - status zavoda
Predlagatelj je zavod, za katerega velja specialni zakon (ZPIZ). Za predlagatelja bi veljal ZZ v primerih, če bi ZPIZ (ali ZZ) to posebej določal, ali če posamezno področje v ZPIZ za predlagatelja ne bi bilo urejeno in bi bilo potrebno smiselno uporabiti določbe ZZ. S. je opravljala dejavnost v takšni organizacijski obliki tudi po uveljavitvi ZZ, vse do uveljavitve ZPIZ, kar očitno kaže na to, da zakonodajalec ni imel namena, da bi že ZZ posegel v področje delovanja S. oziroma, da bi ta zakon veljal tudi za organizacijsko obliko, ki bo nastala na podlagi z ustavo usklajene zakonske ureditve na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
izločitev iz zapuščine – terjatev dediča do zapuščine - obligacijski zahtevek
Ni mogoče trditi, da se s tožbenim zahtevkom, s katerim tožnik od tožencev zahteva plačilo določenega zneska, ugotavlja obseg zapuščine. Znesek, ki ga tožnik zahteva, je njegova terjatev, za katero trdi, da jo ima kot upnik zapuščine. Gre torej za zatrjevani zapustničin dolg do tožnika, ki ga bo tožnik, ki je dedič, lahko uveljavljal v delitvenem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved škodljivega ravnanja
Delavec se je sicer dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, vendar pa mora delodajalec takšna ravnanja konkretizirati v postopku pred odpovedjo in v odpovedi. Drugih morebitnih razlogov, ki bi lahko privedli do odpovedi in glede katerih se delavec niti ni mogel zagovarjati, sodišče ne ugotavlja, ampak presoja le odpovedni razlog in obrazložitev tega razloga v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 271. SPZ člen 234, 247, 247/1, 248. OZ člen 52.
začasna odredba – verjetnost terjatve - osebna služnost stanovanja – razpolagalni pravni posel – vpis v zemljiško knjigo
Ker je toženec v ugovoru zoper izdano začasno odredbo zanikal obstoj kakršnekoli služnosti na njegovi nepremičnini, listine iz katere bi izhajalo, da je bila med pravdnima strankama na sporni nepremičnini dogovorjena služnost stanovanja pa tožeča stranka v tej fazi postopka v spis ni predložila, tožeča stranka v tej fazi postopka s stopnjo verjetnosti svoje terjatve ni dokazala.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL0060687
URS člen 22. ZDen člen 74, 74/2.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – kmetije – pravilna uporaba materialnega prava – odstop od ustaljene sodne prakse
Za odgovor, ali se za dedovanje denacionaliziranih nepremičnin uporabi ZDKG ali pred njim veljavni Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), je pomembno to, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski ali kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in ne to, ali vrnjene nepremičnine same izpolnjujejo pogoje za zaščito.
zavod s pravico javnosti – obveznost ustanovitelja
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na plačilo računov za storitve zavrnilo, saj kot izkazujejo dokazi, je šlo dejansko za plačevanje pavšala iz naslova ustanoviteljskih dolžnosti tožene stranke, ki je tako s plačili akontacije in končnim poračunom konec leta skrbela za nemoteno delovanje zavoda.