ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 150, 171, 171/1, 179. ZVZD člen 5, 5/1, 9, 9/2.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – varno delo – sokrivda – prispevek oškodovanca – zavarovalno kritje – samovozni delovni stroj – nepremoženjska škoda
Mokra in spolzka tla sicer ne predstavljajo nevarne stvari, upravljanje viličarja na mokrih in spolzkih tleh pa predstavlja delo s povečano nevarnostjo, ker je treba pri presoji, ali je neko delo nevarno, upoštevati vse okoliščine, v katerih se delo opravlja. Iz tega razloga za škodo, ki je bila posledica nesreče. Delodajalec odgovarja objektivno, poleg tega pa tudi krivdno, ker tožniku ni zagotovil varnega delovnega okolja in sicer mu ni mu zagotovil zaščitne obutve, pri delu ga ni nadzoroval in opozarjal na nepravilnosti
Ker tožnik, ki je uspešno opravil teoretično in praktično usposabljanje za delo z viličarjem, ni ravnal, kot je bilo zahtevano – ni poskrbel, da se tla na kraju nesreče očistijo, in ni, ko se mu je viličar približal, udaril v varnostno tipko, kar bi povzročilo ustavitev viličarja – je deloma (30 %) sam kriv za nesrečo.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zoper prvotoženo stranko (zavarovalnico) ni utemeljeno, ker za škodo, ki jo povzročijo samovozni delovni stroji (med katere sodi viličar, kot ga je tožnik uporabljal), skladno s splošnimi pogoji za zavarovanje odgovornosti ni podano zavarovalno kritje.
ZLNDL člen 3. ZZad člen 74. ZTLR člen 29. ZPP člen 339/2-14, 355.
priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba - lastninjenje
Za določitev teka priposestvovanja je odločilno, kdaj se je parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila. To je odvisno od ugotovitev ustreznega zakona, na podlagi katerega je prišlo do lastninjenja.
Delovno razmerje obstoji, četudi pisna pogodba o zaposlitvi ne obstaja, pa se ugotovi obstoj elementov delovnega razmerja. Pri tem ni bistvenega pomena le, ali oseba, ki delo opravlja, prejema plačilo in na kakšni podlagi je prijavljena v socialna zavarovanja, ampak je treba objektivno ugotoviti predvsem, ali je podan element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, saj se po tem elementu (po osebni odvisnosti delavca) delovno razmerje odločilno razlikuje od preostalih pogodbenih razmerij.
javni uslužbenec – sklep o razporeditvi – delovne potrebe – razlika v plači
Tožnica bi bila ob ugotovljeni nezakonitosti sklepov o razporeditvi upravičena do reparacijskega zahtevka zaradi prikrajšanja pri plači ne glede na to, ali je zahtevek v tožbi opredelila kot zahtevek za plačilo razlike v plači ali kot odškodninski zahtevek.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 328, 328/1. ZPP člen 325, 325/1.
zavarovanje denarnih terjatev z zastavo nepremičnin – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe zaradi zamude s plačili – sporna višina v stečaju prijavljenih terjatev –izvršljivost notarskega zapisa – maksimalna hipoteka – napotitev upnika na pravdo
Ker je v vsakem od obeh sporazumov o zavarovanju terjatev z zastavo nepremičnin navedena le višina vrednosti vsake od pogodb o finančnem leasingu, do katere je bila ustanovljena hipoteka na dolžnikovih nepremičninah, ne pa konkretni znesek terjatve na dan zapadlosti, notarski zapis ne predstavlja izvršilnega naslova za prijavljene terjatve upnika v stečajnem postopku.
Ni mogoče skleniti maksimalne hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa za bodoče in pogojne terjatve. Maksimalna hipoteka služi zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz določenega razmerja, pri čemer pa višina teh terjatev ob ustanovitvi hipoteke ni določena. Določen je sicer zgornji znesek maksimalne hipoteke, ki pa ne omogoča sklepa, da se lahko do te višine terjatev tudi izterja, če ob sestavi zapisa ne vemo, kakšna terjatev bo sploh nastala in zato zavezančevo izrecno soglasje z obveznostjo zato ni možno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo – zagovor
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ne da bi jo predhodno pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in ne da bi ji omogočila zagovor, ni zakonita.
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka kot delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitve, se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica (ki je bila pri njej zaposlena) pri uporabniku. Za škodo je krivdno odgovorna, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov, v katerih se je delo opravljalo, ker je tožnica delo opravljala brez predhodnega preizkusa iz varstva pri delu in ker tožnice o opravljanju dela ni posebej poučila.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0060678
URS člen 15, 15/4, 23, 23/1, 26. EKČP člen 6, 6/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZVPSBNO člen 4, 25. ZKP člen 307, 307/3.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - razumen rok - sodna praksa ESČP - kazenski postopek v trajanju nad osem let - sojenje v nenavzočnosti
Pri določanju obsega pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma pravice do sojenja v razumnem roku je treba upoštevati, da je „razumen rok“ relativna doba: odločitev o (ne)kršitvi pravice ni odvisna le od ugotovljenega (objektivnega) trajanja postopka, pač pa od okoliščin vsakega konkretnega primera.
Če so pomanjkljivosti pooblastila takšne, da ni mogoče preveriti njegove pravne veljavnosti, je predložitev takšnega pomanjkljivega pooblastila izenačena z nepredložitvijo pooblastila (npr. ni mogoče preveriti, ali je pooblastilo odvetniku izdala oseba, ki je v času izdaje pooblastila bila pooblaščena za zastopanje stranke, ki je pravna oseba, saj manjka navedba imena zakonitega zastopnika, ki ga ni mogoče razbrati niti iz podpisa.
Trditev glede nepremišljenega in neprevidnega ravnanja zavarovanca tožene stranke z vrati, čeprav je ta videl, da se je tožnik med obuvanjem z levo roko držal za okvir vrat, namreč tožniku ni uspelo dokazati. To posledično pomeni, da ni mogoče napraviti sklepa o protipravnem ravnanju zavarovanca tožene stranke.
Niti pogodba o zaposlitvi niti pravilnik tožene stranke ne dajeta podlage za ugotovitev, da bi bil do božičnice upravičen delavec v sorazmerju s tem, kolikšen del leta je bil zaposlen pri toženi stranki. Iz tega razloga je tožnica, ki je del leta 2006 opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi s toženo stranko, del tega obdobja pa je bila v bolniškem staležu, za leto 2006 upravičena do božičnice.
OZ člen 288, 299, 378, 459, 459/3, 465, 468, 468/1, 468/2, 480/2. ZPP člen 325.
znižanje kupnine zaradi manjvrednosti blaga – pogodbena specifikacija blaga – garancijski zahtevki – jamčevalni zahtevki – tek zamudnih obresti pri zmanjšanju kupnine
Ni odločilno, ali so filter vreče ne glede na to, da nimajo teflonske membrane, uporabne. Stvarna napaka je namreč že v tem, da nimajo lastnosti, ki so bile izrecno dogovorjene s pogodbo.
Ker je tožeča stranka kot proizvajalka za napako ves čas vedela, tožena stranka tudi v primeru nepravočasnosti reklamacije ne izgubi pravice iz jamčevalnih zahtevkov.
Tožena stranka ni konkretno ugovarjala datumu zapadlosti, ki ga je uveljavljala tožeča stranka. Samo dejstvo, da je uspela z zahtevkom na zmanjšanje kupnine zaradi manjvrednosti blaga, pa na samo zapadlost terjatve in tek zakonskih zamudnih obresti nima vpliva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bolniški stalež
Ko se je tožnica po zaključku bolniškega staleža vrnila na delo, ji je na podlagi predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga prenehalo delovno razmerje. Po tem tožena stranka ni imela pravne podlage, da tožnici pogodbo o zaposlitvi izredno odpove.
gradnja na tujem svetu – prekinitev postopka – tek rokov – prekluzivni materialni rok – dokončanje gradnje – pridobitev gradbenega dovoljenja
Izgradnja objekta na tujem zemljišču ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, temveč njen odvzem. Iz naslova gradnje stavb na tujem zemljišču je po drugi strani v 24. do 26. členu ZTLR predvideno posebno varstvo. Lastnik zemljišča lahko tako zahteva bodisi da mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu bodisi da graditelj gradbeni objekt poruši in mu zemljišče vrne v prvotno stanje bodisi da mu izplača prometno ceno zemljišča.
Neutemeljeno je stališče pritožbe, da v času prekinitve postopka rok za vložitev zahtevka ni tekel. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Navedena določba se tako ne nanaša na tek prekluzivnih materialnih rokov, med katere spada tudi rok iz 5. odstavka 25. člena ZTLR.
Kdaj je gradnja končana, je dejansko vprašanje, ki ni odvisno od legalnosti gradnje, temveč od dejanskega odvzema lastninske pravice.
zapuščina brez dedičev – poplačilo upnikov – prehod premoženja na državo – odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija
Pri prehodu zapuščine brez dediča na državo ne gre za zakonito dedovanje, temveč za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo. Država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti in na podlagi posebne zakonske norme. Prehod zapuščine na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva (univerzalne sukcesije).
Vprašanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ureja 142. člen ZD. Država je dolžna poravnati dolgove zapustnika in izvršiti volila in bremena, vse to pa le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Država, tako kot dediči, odgovarja s celotnim premoženjem, s podedovanim in lastnim (pro viribus hereditatis).
objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Odgovornemu uredniku ni potrebno objaviti popravka, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu.
Popravek je potrebno objaviti brez sprememb in dopolnitev, dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja. Delna objava popravka torej ni mogoča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila dejansko podana zaradi dalj časa trajajoče tožnikove odsotnosti z dela in zaradi njegovih omejitev pri delu, ni zakonita.
Določbo o možnosti sodne razveze ne glede na predlog delavca je treba razlagati restriktivno. To pomeni, da je tožnik ob ugotovitvi, da je odpoved nezakonita, načeloma upravičen do reintegracije. Sodišče prve stopnje bi sodno razvezalo njegovo pogodbo o zaposlitvi le, če bi tožena stranka obstoj okoliščin in interesov, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, izrecno zatrjevala in dokazala do konca glavne obravnave.
motenje soposesti – motilno ravnanje – onemogočeno izvrševanje posesti v znatni meri
Soposest pomeni, da lahko vsak od soposestnikov izvršuje dejansko oblast na celotni stvari, pri čemer predstavlja vsako izvajanje posesti enega soposestnika neko omejitev za istočasno izvajanje posesti drugega soposestnika.
Da bi lahko (materialnopravno) govorili o motenju soposesti, mora biti podana taka sprememba dejanskega stanja, ki bi tožeči stranki onemogočila izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo oziroma v znatni meri spremenila dotedanji način izvrševanja posesti na njej.
poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Četudi je tožnik opravljal poslovodno funkcijo pri drugi pravni osebi, ki je bila povezana s toženo stranko, in ne pri toženi stranki (pri toženi stranki, pri kateri je bil zaposlen pa ni opravljal poslovodne funkcije), je s toženo stranko lahko sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi (ki se sklene le z osebami, ki opravljajo poslovodno funkcijo) ter se v individualni pogodbi o zaposlitvi dogovoril za drugačen način prenehanja delovnega razmerja, kot je določen z zakonom, to je za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z razrešitvijo s funkcije.