ZLNDL člen 3. ZZad člen 74. ZTLR člen 29. ZPP člen 339/2-14, 355.
priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba - lastninjenje
Za določitev teka priposestvovanja je odločilno, kdaj se je parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila. To je odvisno od ugotovitev ustreznega zakona, na podlagi katerega je prišlo do lastninjenja.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - mokre stopnice
Mokre stopnice iz umetnega marmorja, ki so že same po sebi spolzke, ko pa so mokre, so izjemno spolzke, in ob katerih potekajoča ograja ne poteka ob celotnem stopnišču tako, da bi ob hoji omogočala prijem, v delu, kjer ob mokrih stopnicah ne poteka ograja, predstavljajo nevarno stvar.
Naj se zdi še tako nesmiselno, bo moralo v novem postopku prvostopno sodišče, če se stranki glede pravdnih stroškov ne bosta pogodili, izvesti dokazni postopek in v svrho pravilne odločitve stroškovnega dela sklepa izvesti predlagane dokaze samo zato, da se bo dokopalo do zaključka, katera stranka mora nositi stroške te pravde.
podredni tožbeni zahtevek – odločanje o podrednem tožbenem zahtevku – zastopanje – pritožbeno sklicevanje na napačno zastopanje
Napačno je stališče, da bi moralo sodišče odločiti tudi o podrejenem tožbenem zahtevku. To bi bilo dolžno storiti šele, če bi v celoti zavrnilo primarni zahtevek.
Na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka se lahko sklicuje samo tista stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa njen nasprotnik.
ZFPPIPP člen 123. Uredba Sveta ES 1346/2000 člen 40.
obvestilo upnikov v tujini o rokih za prijavo terjatev - prijava terjatve upnika iz tujine
Določila Uredbe Sveta ES 1346/2000 ne dajejo podlage za razlago, da je bil upnik že s tem, ko je bil zastopan po slovenskem odvetniku, zgolj z objavo oklica o začetku stečajnega postopka na spletni strani Ajpesa ustrezno obveščen o rokih za prijavo terjatev in pravnih posledicah zamude roka. Uredba je zagotovila ustrezno zaščito tujih upnikov stečajnega dolžnika ne glede na to ali ima morebiti takšen upnik svojega pooblaščenca v državi insolvenčnega dolžnika. Zato izključevanje dolžnega postopanja sodišča v povezavi s to okoliščino nima podlage v Uredbi.
URS člen 33, 69, 125. ZS člen 3. SPZ člen 19, 37. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 13, 13/3. ZJC-B člen 19. ZZK-1 člen 111. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Podčetrtek (2008).
stvarna služnost – pridobitev služnosti – javno dobro – javna cesta
Na javni cesti ni mogoče pridobiti stvarne služnosti, razen služnosti za komunalne in druge javne vode.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 328, 328/1. ZPP člen 325, 325/1.
zavarovanje denarnih terjatev z zastavo nepremičnin – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe zaradi zamude s plačili – sporna višina v stečaju prijavljenih terjatev –izvršljivost notarskega zapisa – maksimalna hipoteka – napotitev upnika na pravdo
Ker je v vsakem od obeh sporazumov o zavarovanju terjatev z zastavo nepremičnin navedena le višina vrednosti vsake od pogodb o finančnem leasingu, do katere je bila ustanovljena hipoteka na dolžnikovih nepremičninah, ne pa konkretni znesek terjatve na dan zapadlosti, notarski zapis ne predstavlja izvršilnega naslova za prijavljene terjatve upnika v stečajnem postopku.
Ni mogoče skleniti maksimalne hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa za bodoče in pogojne terjatve. Maksimalna hipoteka služi zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz določenega razmerja, pri čemer pa višina teh terjatev ob ustanovitvi hipoteke ni določena. Določen je sicer zgornji znesek maksimalne hipoteke, ki pa ne omogoča sklepa, da se lahko do te višine terjatev tudi izterja, če ob sestavi zapisa ne vemo, kakšna terjatev bo sploh nastala in zato zavezančevo izrecno soglasje z obveznostjo zato ni možno.
Delovno razmerje obstoji, četudi pisna pogodba o zaposlitvi ne obstaja, pa se ugotovi obstoj elementov delovnega razmerja. Pri tem ni bistvenega pomena le, ali oseba, ki delo opravlja, prejema plačilo in na kakšni podlagi je prijavljena v socialna zavarovanja, ampak je treba objektivno ugotoviti predvsem, ali je podan element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, saj se po tem elementu (po osebni odvisnosti delavca) delovno razmerje odločilno razlikuje od preostalih pogodbenih razmerij.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060682
URS člen 25. OZ člen 6, 12, 131, 131/1, 149, 150.
odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – avtomatska vrata – zdravstvena ustanova – nevarna stvar – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – novo sojenje pred drugim sodnikom
Namestitev avtomatskih vrat in njihovih senzorjev na način, da imajo ti mrtvi kot, za posledico pa njihovo zapiranje v trenutku, ko se med njimi nahaja tisti, ki želi vstopiti oziroma izstopiti, bi lahko pomenila njihovo nepravilno delovanje. Očitek nepravilnega delovanja pa je zadostna trditvena podlaga, za ugotavljanje protipravnosti ravnanja povzročitelja škode po krivdnem principu.
Posebej, ker gre za zdravstveno ustanovo, se pričakuje, da se avtomatska vrata ne bodo zaprla ob izstopu oziroma vstopu ali morda iz razloga, ker obiskovalec ne bo dovolj hitro uspel izstopiti oziroma vstopiti skozi njih, ne glede na to, ali vstopa oziroma izstopa po levi ali desni strani vrat. Vsakršno drugačno delovanje vrat pa je opredeliti kot njihovo nepravilno delovanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo – zagovor
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ne da bi jo predhodno pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in ne da bi ji omogočila zagovor, ni zakonita.
časovne meje pravnomočnosti – dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje lahko v svoji odločitvi upošteva le pravnorelevantna dejstva, ki so se zgodila do konca glavne obravnave, če se stranke na njih sklicujejo. Pritožbeno sodišče pa je pri preizkusu sodbe glede pravnorelevantnih dejstev vezano na tista, ki so bila zatrjevana v postopku na prvi stopnji. To pa pomeni, da dejstvo, ki se je zgodilo po izdaji sodbe, v nobenem primeru ne more vplivati na njeno pravilnost in ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZPP člen 163, 163/1, 163/3. ZIZ člen 197, 197/1, 197/-1, 197/1-2, 197/1-3, 198, 198/1, 198/4. ZDavP-1 člen 2, 2/2, 26, 131, 131/3. ZDS-1 člen 5, 5/1. ZDPN-2 člen 14. ZPIZ-1 člen 228. ZZVZZ člen 58. ZPSV člen 15, 15/1.
izvršba na nepremičnine – sklep o poplačilu – izpodbijanje terjatev – stroški izvršilnega postopka – vrstni red terjatev – prednostne terjatve – prednost pri poplačilu terjatve – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davki – davščine – dohodek lokalne skupnosti – terjatev iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje – zapadlost terjatve – izvršljivost terjatve – terjatev države - terjatev iz delovnega razmerja – varstvo hipotekarnega upnika
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je res dohodek lokalne skupnosti, vendar vseeno predstavlja „davščino“ iz 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.
Sodišče mora pri poplačilu terjatev RS iz naslova davkov po 2. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ upoštevati, da se ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, pri prodaji (nepremičnine) na javni dražbi zamudne obresti ne zaračunavajo.
Republika Slovenija (in ne delavec) je neodvisno od tega, ali se v postopku delitve kupnine uveljavlja tudi terjatev iz delovnega razmerja, upravičena nastopati kot upnica in zahtevati prednostno poplačilo terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ.
26. člen in tretji odstavek 131. člena ZdavP-1 ne obravnavata pojma zapadlosti terjatve ampak izvršljivost terjatve, ki je vedno vezana (tudi) na iztek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, zato ne dajeta prepričljive podlage za zaključek, da je datum zapadlosti enak datumu izvršljivosti. Besedno zvezo „zapadle za zadnje leto“ je treba razumeti tako, da se prednostno poplačajo tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo.
Vse terjatve iz 2. in. 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (in ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (zapadle več kot eno leto nazaj) pa po času pridobitve zastavnih pravic.
javni uslužbenec – sklep o razporeditvi – delovne potrebe – razlika v plači
Tožnica bi bila ob ugotovljeni nezakonitosti sklepov o razporeditvi upravičena do reparacijskega zahtevka zaradi prikrajšanja pri plači ne glede na to, ali je zahtevek v tožbi opredelila kot zahtevek za plačilo razlike v plači ali kot odškodninski zahtevek.
soglasje volj – nesporazum o naravi pogodbe – neupravičena obogatitev – bistvena sestavina pogodbe
Dejanska ugotovitev, da je obstajalo soglasje med strankama le glede prenehanja najema (kar očitno ni sporno med strankama) in prepustitvi opreme, še ni zadostna za utemeljitev pravne podlage za razpolaganje tožene stranke s to opremo. Očitno sta pravdni stranki prepustitev opreme toženi stranki razumeli na različnih pravnih podlagah sklenjenega dogovora. Če je tožeča stranka prepustitev opreme razumela v smislu izročitve opreme po (kupoprodajni) pogodbi, tožena stranka pa v smislu dogovora o nadomestni izpolnitvi oz. izročitvi v prodajo, gre za očiten nesporazum o naravi pogodbe, iz česar ni mogoče sklepati na nastanek pogodbenih obveznosti, četudi je obstajalo soglasje glede posameznih skupnih elementov pogodbe.
Tožnica je ves čas postopka kot protipravno oziroma nedopustno ravnanje toženke uveljavljala kršitev tako imenovane pojasnilne dolžnosti. Tožnici so bila že ob vložitvi tožbe znana dejstva, ki se nanašajo na strokovno napako, in sicer tako na podlagi odpustnega pisma kot tudi pred pravdo pridobljenega mnenja izvedenca, ki ga je tožnica ponudila kot dokaz. Zatrjevanja o tem, da bi naj toženka oziroma delavci njenega zavarovanca naredili strokovno napako, so bila podana šele s pripravljalno vlogo z dne 10. 7. 2009. Upoštevanje prepoznih navedb tožnice, glede na obrazložen obstoj okoliščin, ki nedvoumno kažejo na to, da ni izpolnjen pogoj nekrivdnega ravnanja tožnice, pomeni obstoj relativne kršitve 286. člena, v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki jo pritožbi utemeljeno uveljavljata. Omenjena kršitev je vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je obsodilni del sodbe oprlo prav na ugotovljeno strokovno napako.
Pravnomočni sklep o dedovanju glede dedičev in višine njihovih dednih deležev veže stranke in pravdno sodišče, kadar se to vprašanje postavi kot predhodno vprašanje.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – smrt sina oziroma brata - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega
Ostali tožniki, bratje pokojnega, zahtevajo odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti brata na podlagi 3. odstavka 201. člena ZOR. Takšno odškodnino je mogoče prisoditi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. ZOR torej v tej določbi opredeljuje krog upravičencev do tovrstne odškodnine. V njem so tudi bratje in sestre pokojnega, vendar le ob izkazani predpostavki obstoja trajnejše življenjske skupnosti.
Glede na to, da se pri lastni menici (dokler ni indosirana), izdajatelj sam zaveže upniku plačati menično vsoto, lastna menica ni abstrakten vrednostni papir, saj sta dolžnik in izdajatelj ista oseba. Zato ima izdajatelj (trasant), ki je istočasno tudi dolžnik (trasat in akceptant) proti imetniku vse ugovore, ki izvirajo iz osnovnega posla.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – individualna pogodba o zaposlitvi – poslovodja – razrešitev – reparacija
Ker je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz treh razlogov, ki jih določa ZDR, pri čemer je jasno kršila določbe v primeru odpovedi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, odpoved ni zakonita ne glede na dejstvi, da je tožnica na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi opravljala funkcijo poslovodje in da je bila s te funkcije razrešena.
S tem, ko je tožnica po odpovedi pogodbe o zaposlitvi podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, ni izgubila pravice do pripadajoče plače, ki bi ji šla po prej sklenjeni pogodbi in ob upoštevanju prisilnih predpisov, ki so plače v javnem sektorju urejali na specifičen način, saj je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bila redna odpoved prej veljavne pogodbe o zaposlitvi podana nezakonito.
SPZ člen 99, 217, 271/1, 217/2. ZPP člen 7, 154, 154/1, 165, 165/1.
razpravno načelo – zaščita pred vznemirjanjem – priposestvovanje stvarne služnosti
Le če so zatrjevana dejstva sporna in obenem pravno relevantna za odločitev v konkretnem primeru, se sodišče o njihovem obstoju prepriča na podlagi dokazov.