Glede na to, da se pri lastni menici (dokler ni indosirana), izdajatelj sam zaveže upniku plačati menično vsoto, lastna menica ni abstrakten vrednostni papir, saj sta dolžnik in izdajatelj ista oseba. Zato ima izdajatelj (trasant), ki je istočasno tudi dolžnik (trasat in akceptant) proti imetniku vse ugovore, ki izvirajo iz osnovnega posla.
soglasje volj – nesporazum o naravi pogodbe – neupravičena obogatitev – bistvena sestavina pogodbe
Dejanska ugotovitev, da je obstajalo soglasje med strankama le glede prenehanja najema (kar očitno ni sporno med strankama) in prepustitvi opreme, še ni zadostna za utemeljitev pravne podlage za razpolaganje tožene stranke s to opremo. Očitno sta pravdni stranki prepustitev opreme toženi stranki razumeli na različnih pravnih podlagah sklenjenega dogovora. Če je tožeča stranka prepustitev opreme razumela v smislu izročitve opreme po (kupoprodajni) pogodbi, tožena stranka pa v smislu dogovora o nadomestni izpolnitvi oz. izročitvi v prodajo, gre za očiten nesporazum o naravi pogodbe, iz česar ni mogoče sklepati na nastanek pogodbenih obveznosti, četudi je obstajalo soglasje glede posameznih skupnih elementov pogodbe.
objektivna sprememba tožbe – soglasje tožene stranke k spremembi tožbe – dokončna ureditev razmerij med strankama
Tožeča stranka je v vlogi navedla, da predstavlja odločitev o podrejenem (naknadno postavljenem) zahtevku rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Če je temu tako, odločitev o podrejenem zahtevku v predmetnem sporu ne bi predstavljala dokončne ureditve razmerij med strankama.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – obseg pravice do varstva ugleda in dobrega imena – polemika kot zvrst pisanja – svoboda izražanja
Za polemiko kot zvrst pisanja je značilno soočanje določenih stališč, mnenj in argumentov, ki pogosto vsebujejo ne le kritičnost, ampak tudi elemente zajedljivosti, ironije, cinizma in celo žaljivosti. Svoboda izražanja varuje tudi mnenja, ki so kritična, lahko pa tudi žaljiva, če gre za odzive na provokativne izjave.
Čeprav velja načelo, da žalitev ne opravičuje žalitve, pa pri presoji posega v ugled in dobro ime osebe, ni mogoče mimo presoje njenega lastnega ravnanja, če je to neposredno povezano z očitanim posegom. V obravnavani zadevi to pomeni, da je sprejeta raven pisanja obeh pravdnih strank hkrati pogojevala tudi njun pristanek na zoženo vsebino njunih pravic do varstva ugleda in dobrega imena. Za ocenjevanje pisanja vsake od pravdnih strank je bilo zato potrebno uporabiti ista merila.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - mokre stopnice
Mokre stopnice iz umetnega marmorja, ki so že same po sebi spolzke, ko pa so mokre, so izjemno spolzke, in ob katerih potekajoča ograja ne poteka ob celotnem stopnišču tako, da bi ob hoji omogočala prijem, v delu, kjer ob mokrih stopnicah ne poteka ograja, predstavljajo nevarno stvar.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Ker je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov po poteku šestmesečnega roka od nastanka razloga za odpoved, to je od odpovedi kupca, na katerega se je nanašal program, ki ga je delala tožnica, odpoved ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – individualna pogodba o zaposlitvi – poslovodja – razrešitev – reparacija
Ker je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz treh razlogov, ki jih določa ZDR, pri čemer je jasno kršila določbe v primeru odpovedi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, odpoved ni zakonita ne glede na dejstvi, da je tožnica na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi opravljala funkcijo poslovodje in da je bila s te funkcije razrešena.
S tem, ko je tožnica po odpovedi pogodbe o zaposlitvi podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, ni izgubila pravice do pripadajoče plače, ki bi ji šla po prej sklenjeni pogodbi in ob upoštevanju prisilnih predpisov, ki so plače v javnem sektorju urejali na specifičen način, saj je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bila redna odpoved prej veljavne pogodbe o zaposlitvi podana nezakonito.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – smrt sina oziroma brata - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega
Ostali tožniki, bratje pokojnega, zahtevajo odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti brata na podlagi 3. odstavka 201. člena ZOR. Takšno odškodnino je mogoče prisoditi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. ZOR torej v tej določbi opredeljuje krog upravičencev do tovrstne odškodnine. V njem so tudi bratje in sestre pokojnega, vendar le ob izkazani predpostavki obstoja trajnejše življenjske skupnosti.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1, 147, 148. ZPIZ člen 123, 123/2, 139. 140.
plačilo odškodnine – protipravno ravnanje
Ker je bila s pravnomočno sodbo potrjena pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnica kot invalid II. kategorije po prej veljavnem ZPIZ nima pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, tožencu pri izdaji te odločbe ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, zato tožnica ni upravičena do odškodnine v višini nadomestila.
Pravnomočni sklep o dedovanju glede dedičev in višine njihovih dednih deležev veže stranke in pravdno sodišče, kadar se to vprašanje postavi kot predhodno vprašanje.
Tožnica je ves čas postopka kot protipravno oziroma nedopustno ravnanje toženke uveljavljala kršitev tako imenovane pojasnilne dolžnosti. Tožnici so bila že ob vložitvi tožbe znana dejstva, ki se nanašajo na strokovno napako, in sicer tako na podlagi odpustnega pisma kot tudi pred pravdo pridobljenega mnenja izvedenca, ki ga je tožnica ponudila kot dokaz. Zatrjevanja o tem, da bi naj toženka oziroma delavci njenega zavarovanca naredili strokovno napako, so bila podana šele s pripravljalno vlogo z dne 10. 7. 2009. Upoštevanje prepoznih navedb tožnice, glede na obrazložen obstoj okoliščin, ki nedvoumno kažejo na to, da ni izpolnjen pogoj nekrivdnega ravnanja tožnice, pomeni obstoj relativne kršitve 286. člena, v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki jo pritožbi utemeljeno uveljavljata. Omenjena kršitev je vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je obsodilni del sodbe oprlo prav na ugotovljeno strokovno napako.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine
Glede na dejstvo, da je tožena stranka dopuščala, da so njeni delavci vstopali v kopalnico tudi takrat, ko se je prostor čistil, ter ni izvajala ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, tožnik ne more soodgovarjati za škodo, ki jo je utrpel, ko so ga vrata ob vstopu delavca v kopalnico udarila.
URS člen 33, 69, 125. ZS člen 3. SPZ člen 19, 37. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 13, 13/3. ZJC-B člen 19. ZZK-1 člen 111. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Podčetrtek (2008).
stvarna služnost – pridobitev služnosti – javno dobro – javna cesta
Na javni cesti ni mogoče pridobiti stvarne služnosti, razen služnosti za komunalne in druge javne vode.
Glede nato, da je tožeča stranka zatrjevala, da je imela konkretno za 14.881,00 EUR stroškov, bi morala konkretno navesti posamezne stroške, ki jih je dejansko imela v zvezi s stornacijo naročila in njihovo višino, kakor tudi za posamezni strošek predložiti dokazilo.
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka kot delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitve, se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica (ki je bila pri njej zaposlena) pri uporabniku. Za škodo je krivdno odgovorna, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov, v katerih se je delo opravljalo, ker je tožnica delo opravljala brez predhodnega preizkusa iz varstva pri delu in ker tožnice o opravljanju dela ni posebej poučila.
ZLNDL člen 3. ZZad člen 74. ZTLR člen 29. ZPP člen 339/2-14, 355.
priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba - lastninjenje
Za določitev teka priposestvovanja je odločilno, kdaj se je parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila. To je odvisno od ugotovitev ustreznega zakona, na podlagi katerega je prišlo do lastninjenja.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – varno delo – nepremoženjska škoda
Tožnikovo delo in hojo z eksplozivnim sredstvom v rokah po strmem in neravnem terenu je treba opredeliti kot delo s povečano nevarnostjo, tako da je za škodo, ki jo je tožnik ob padcu utrpel, tožena stranka objektivno odgovorna. Poleg tega je tudi krivdno odgovorna, saj tožniku ni zagotovila ustrezne obutve, zagotovila mu je le obutev, ki je bila prilagojena za delo z eksplozivnimi sredstvi, ni pa bila primerna za hojo po strmem terenu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo – zagovor
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ne da bi jo predhodno pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in ne da bi ji omogočila zagovor, ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – upokojitev – odpravnina
Ob ugotovitvi, da je tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni upravičena do odpravnine ob upokojitvi, čeprav se je naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja upokojila.