ZTPDR člen 73. ZOZ člen 132. ZDDO člen 3. ZOR člen 277, 154. UZITUL člen 14.
stari ZDR – vojak – reparacija – prikrajšanje pri plači – akt o sistemizaciji – soglasje vlade
Veljavnost akta o sistemizaciji oz. veljavnost formacije kot podlage za določitev plače tožniku v spornem obdobju je bila pogojena s soglasjem vlade. Ob izostanku takega soglasja formacija ni veljavna, zato tožnikovega prikrajšanja pri plači v času nezakonite (fiktivne) razporeditve po prestopu v TO ni mogoče ugotoviti drugače, kot da se ugotovi na podlagi zadnje tožnikove plače v JLA z ustrezno revalorizacijo.
Terjatev toženca do tožeče stranke v zvezi s povrnitvijo stroškov postopka je nastala šele z odločitvijo sodišča, ne pa takrat, ko so stroški dejansko nastali. Iz tega razloga toženec te terjatve ni bil dolžan prijaviti v stečajnem postopku, ki se je začel nad tožečo stranko med postopkom, na katerega se povrnitev stroškov postopka nanaša.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da subjekt vpisa ugovoru ni priložil dokazov o tem, da je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu ali da ima prej omenjeno dovoljenje lastnika. V zvezi s tem je neutemeljen pritožbeni očitek, da ga sodišče ni opozorilo na nepopolnost njegove vloge, saj 4. odst. 435. čl. ZFPPIPP jasno določa, da je treba že ugovoru priložiti dokaze o zatrjevanih dejstvih, posebej pa je v 6. odst. istega člena določeno tudi, da se v primeru nepredložitve listinskih dokazov ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056190
ZZZDR člen 123, 129, 129a. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 349.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – potrebe mladoletnega otroka – pritožbena obravnava – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo
Odmera preživnine.
Kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, svojega izostanka ne more opravičiti zgolj s predložitvijo zdravniškega potrdila. Potrdilo mora biti takšno, da sodišču omogoča, da na njegovi podlagi in upoštevaje druge pomembne okoliščine ugotovi oziroma se prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.
ZP-1 člen 19, 19/5, 202, 202/b, 202b/5, 202c, 202c/3.
predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge – premoženjsko stanje storilca – stanje v času odločanja
Čeprav lahko tudi dohodki, ki jih je storilec prejemal v preteklosti, vplivajo na njegovo premoženjsko stanje, je pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe treba upoštevati premoženjske in socialne razmere storilca v času odločanja.
ZDSS člen 28, 28/2. ZPP člen 115, 115/2, 117, 117/2, 188, 188/3. ZZVZZ člen 80a.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – opravičljiv razlog
Ker tožnica potrdila o nezmožnosti iz opravičljivih razlogov za izostanek z naroka za glavno obravnavo ni predložila na predpisanem obrazcu, ki bi ga potrdil osebni zdravnik (ampak le potrdilo zobozdravnice, da se je zaradi zobobola oglasila pri njej), predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Pomembna je vsebina ugovora, in sicer, katere svoje navedbe je dolžnik v ugovoru dokazoval s spornimi dopisi, ne pa, kaj bi morebiti poleg v ugovoru zatrjevanega še lahko izhajalo iz predloženih dokazov.
ZP-1 člen 22, 22/3. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – rok za udeležbo – pogoji za izbris kazenskih točk
Ker storilec programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni opravil v roku, ki mu ga je določil pristojni organ, do izbrisa 4 kazenskih točk ni upravičen in opravljenega tečaja varne vožnje v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati.
ZZVZZ člen 84, 85. ZUP člen 125, 144, 207, 210, 222, 256. ZDSS-1 člen 63, 66, 72, 73. ZPP člen 105.
dokončna odločba - sodno varstvo
Dopis direkcije tožene stranke, s katerim se pojasnjuje pogoje pridobitve statusa zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki nima sestavin pisne odločbe, ni dokončna odločba, zoper katero bi bilo dopustno vložiti tožbo v socialnem sporu.
Pravnomočni sklep o dedovanju glede dedičev in višine njihovih dednih deležev veže stranke in pravdno sodišče, kadar se to vprašanje postavi kot predhodno vprašanje.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – smrt sina oziroma brata - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega
Ostali tožniki, bratje pokojnega, zahtevajo odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti brata na podlagi 3. odstavka 201. člena ZOR. Takšno odškodnino je mogoče prisoditi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. ZOR torej v tej določbi opredeljuje krog upravičencev do tovrstne odškodnine. V njem so tudi bratje in sestre pokojnega, vendar le ob izkazani predpostavki obstoja trajnejše življenjske skupnosti.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – varno delo – nepremoženjska škoda
Tožnikovo delo in hojo z eksplozivnim sredstvom v rokah po strmem in neravnem terenu je treba opredeliti kot delo s povečano nevarnostjo, tako da je za škodo, ki jo je tožnik ob padcu utrpel, tožena stranka objektivno odgovorna. Poleg tega je tudi krivdno odgovorna, saj tožniku ni zagotovila ustrezne obutve, zagotovila mu je le obutev, ki je bila prilagojena za delo z eksplozivnimi sredstvi, ni pa bila primerna za hojo po strmem terenu.
Tožba tudi sicer ni sklepčna. V kolikor tožeča stranka trdi, da Pogodba, ki ji jo je posredovala tožena stranka, predstavlja njeno ponudbo in v kolikor trdi, da je ponudbo sprejela, potem je pogodba sklenjena in tožeča stranka tožbenega zahtevka na njen podpis oziroma sklenitev nima. Imela bi le zahtevek na izpolnitev pogodbe.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je utemeljen. Prvostopenjska odločba toženca, s katero je bila tožnici kot zunajzakonski partnerici pokojnega priznana pravica do družinske pokojnine, je bila v revizijskem postopku pri tožencu razveljavljena (iz razloga, ker dokazni postopek ni zadostoval za ugotovitev zunajzakonske skupnosti med tožnico in pokojnim) ter vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Po ustrezni dopolnitvi dokaznega postopka je toženec izdal odločbo o priznanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ta odločba je v neposredni zvezi z razveljavljeno odločbo. Če bi bila ta odločba ustrezna, bi bila tožnici že tedaj priznana pravica do družinske pokojnine.
Delovno razmerje obstoji, četudi pisna pogodba o zaposlitvi ne obstaja, pa se ugotovi obstoj elementov delovnega razmerja. Pri tem ni bistvenega pomena le, ali oseba, ki delo opravlja, prejema plačilo in na kakšni podlagi je prijavljena v socialna zavarovanja, ampak je treba objektivno ugotoviti predvsem, ali je podan element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, saj se po tem elementu (po osebni odvisnosti delavca) delovno razmerje odločilno razlikuje od preostalih pogodbenih razmerij.
ZLNDL člen 3. ZZad člen 74. ZTLR člen 29. ZPP člen 339/2-14, 355.
priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba - lastninjenje
Za določitev teka priposestvovanja je odločilno, kdaj se je parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila. To je odvisno od ugotovitev ustreznega zakona, na podlagi katerega je prišlo do lastninjenja.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1, 147, 148. ZPIZ člen 123, 123/2, 139. 140.
plačilo odškodnine – protipravno ravnanje
Ker je bila s pravnomočno sodbo potrjena pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnica kot invalid II. kategorije po prej veljavnem ZPIZ nima pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, tožencu pri izdaji te odločbe ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, zato tožnica ni upravičena do odškodnine v višini nadomestila.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine
Glede na dejstvo, da je tožena stranka dopuščala, da so njeni delavci vstopali v kopalnico tudi takrat, ko se je prostor čistil, ter ni izvajala ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, tožnik ne more soodgovarjati za škodo, ki jo je utrpel, ko so ga vrata ob vstopu delavca v kopalnico udarila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – upokojitev – odpravnina
Ob ugotovitvi, da je tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni upravičena do odpravnine ob upokojitvi, čeprav se je naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja upokojila.
Pri plačilu nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja gre v bistvu za odškodninski zahtevek. To pa za oškodovanca pomeni upravičenost do odškodnine v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen je bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja, oziroma v konkretnem primeru, da je delavec upravičen do takšnega zneska nadomestila plače, kakršnega bi prejel, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako je treba pri opredelitvi višine nadomestila plače upoštevati osnovno plačo, dodatek za horizontalno napredovanje, dodatek za delovno dobo in dodatek po kolektivni pogodbi dejavnosti, torej vse postavke plače, do katerih bi bila upravičena tožnica v enakem obsegu, kot vsi zaposleni pri toženi stranki, če bi v spornem času dejansko opravljala delo.
Upoštevaje, da je bila tožnica v času odpovedi stara 51 let, da se v času po odpovedi pogodbe o zaposlitvi do odhoda v pokoj ni ponovno zaposlila, da je posledično psihično trpela in – po drugi strani – da je z odhodom v pokoj, čeprav z minimalno višino pokojnine, rešila svoj bodoči delovno socialni status, znaša odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi šest povprečnih plač tožnice, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.