pravdna sposobnost – prekinitev postopka – dvom v pravdno sposobnost – prekinitev postopka zaradi uvedenega postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti – nedovoljena pritožba – pravni interes – postavitev začasnega zastopnika
Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost ni razlog za prekinitev postopka.
Zaključki izpodbijane sodbe ne temeljijo na trditvah pravdnih strank, ki sta jih podali do prvega naroka za glavno obravnavo, niti na trditvah, ki sta jih podali kasneje. Ti zaključki temeljijo na izvedenih dokazih, glede katerih je bila tožeča stranka prekludirana, saj je njihovo izvedbo predlagala po zaključku glavne obravnave. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbo 1. odst. 286. člena ZPP, v posledici katere je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je mogoče v pritožbenem postopku odpraviti navedeno kršitev pravdnega postopka sodišča prve stopnje, brez obravnave.
Skladiščnik je dolžan izročiti blago le položniku in ne komu drugegemu, tudi ne lastniku, kar izhaja iz določbe 1. odst. 713. člena ZOR v zvezi s 739. člena ZOR. To pomeni, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je družbi N. d.o.o. omogočila, da iz skladišča odpelje preostanek blaga, saj je to bila njena pogodbena obveznost napram družbi N. d.o.o. kot položniku blaga. Zato dejstvo, ali je bila tožeča stranka lastnica blaga v tem primeru, ni pomembno.
URS člen 60. ZASP-B člen 26, 26/3. ZASP člen 153, 153/2. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija nadomestila – uporaba pravilnika – valorizacija avtorskega nadomestila – neenotna sodna praksa
Tudi po uveljavitvi ZASP-B je treba uporabiti pravilo 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, ki je predvideval valorizacijo avtorskega nadomestila za male avtorske pravice.
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/2, 395, 395/1, 432, 458, 458/1, 458/2.
pristop k dolgu – solidarna odgovornost pristopnika k dolgu – jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari
Vsebina dogovora in kasnejša delna realizacija le-tega kaže, da se je tožena stranka, kot tretji, tožeči stranki, kot upniku, zavezala izpolniti jamčevalni zahtevek, ki ga je tožeča stranka imela zoper prodajalca mineralnega dodatka. Tako ravnanje tožene stranke ima pravno naravo pristopa k dolgu, po katerem je tožena stranka pristopila k dolgu prodajalca. V takem primeru s slednjim upniku, torej tožeči stranki, tožena stranka odgovarja solidarno, upnik pa izpolnitev obveznosti lahko zahteva od kateregakoli od solidarnih dolžnikov.
prostovoljna likvidacija - izbris zaradi zaključka likvidacije – poplačilo dolgov družbe
Sodišče prve stopnje bi glede navedb likvidacijskega upravitelja v poročilu o neplačanem dolgu do upnika v likvidacijskem postopku moralo presojati in o tem navesti razloge, ali predlagani način poravnave upnikove terjatve izpolnjuje materialnopravne predpostavke, ki jih za izbris subjekta po zaključku prostovoljne likvidacije določa zakon.
odmera nagrade stečajnemu upravitelju – neplačilo upnikov iz stečajne mase
Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo, prav tako pa ima pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog iz pristojnosti upravitelja, zato je pravilno stališče, da gre stečajni upraviteljici nagrada za opravljeno delo, čeprav ni prišlo do poplačila upnikov iz ostanka stečajne mase.
pravdna sposobnost – prekinitev postopka – dvom v pravdno sposobnost - prekinitev postopka zaradi uvedenega postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer – nedovoljena pritožba – pravni interes
Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost ni razlog za prekinitev postopka.
ZPP člen 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/8, 48/9.
odmera stroškov izvedenca - izplačilo stroškov po zastopniku - prekluzija
V skladu z 8. in 9. odstavkom 48. člena Pravilnika o izvedencih in sodnih cenilcih se izplačilo izvedencu opravi na njegov osebni račun, če pa izvedenec uveljavlja izplačilo po zastopniku, ki je lahko fizična ali pravna oseba, se stroški zastopanja izplačajo v breme odmerjenih stroškov in nagrad. Glede na to, da je izvedenec v stroškovniku sodišču predlagal, da tovrstne stroške nakaže na transakcijski račun geodetskega podjetja, predložil pa je tudi račun o odmeri stroškov in nagrade v višini 959,80 EUR, bi prvostopenjsko sodišče moralo njegovemu predlogu ugoditi.
Nedopustno ravnanje je ravnanje, ki odstopa od standarda profesionalne skrbnosti in katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Iz trditvene podlage mora biti razvidna vsebina kršitve dolžnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062086
ZPP člen 5, 70, 70/6, 184, 184/3, 339/1, 339/2-8. ZMZPP člen 12, 12/1.
zastaranje terjatve - kršitev pravice do izjave - pristop k dolgu - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - sklenitev pogodbe o pristopu k dolgu - motiv za spremembo pravne podlage tožbenega zahtevka - odločanje v mejah trditev - vsebina tujega prava - tek zastaralnega roka v primeru pristopa k dolgu - prekinitev izmenjave pripravljalnih vlog - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti
Tožena stranka gradi svoj pritožbeni očitek na napačnem materialnopravnem izhodišču, da velja za vsebino tujega prava pravilo o dokaznem bremenu. Iz 1. odstavka 12. člena ZMZPP – izhaja, da tudi glede vsebine tujega prava velja pravilo iura novit curia, kar pomeni, da opustitev predložitve prevodov o vsebini tujega prava ne more imeti za posledico zaključka, da stranka vsebine tujega prava ni dokazala.
Vstop tretje osebe v zavezo poleg dolžnika ne vpliva na tek zastaranja terjatve, ki jo ima upnik do dolžnika. Čas, ko je dolgoval samo glavni dolžnik, se prišteje času, ko je poleg glavnega dolžnika dolgoval tudi pristopnik k dolgu.
V spornem procesnem sklepu, s katerim je sodišče pravdnima strankama naložilo, da poskrbita za prevod dopisa v zvezi z vsebino nemškega prava v nemški jezik, je sodišče razkrilo začasno pravno kvalifikacijo spornega razmerja, kar je sicer sestavni del sodnikovega dela, ko ugotavlja možne pravne podlage spornega razmerja. Zato ni šlo za prejudiciranje v zadevi. Sploh pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev o tem, da gre za pristop k dolgu, izčrpno obrazložilo v sodbi. Ta obrazložitev pa je bila tudi predmet pritožbenega preizkusa.
URS člen 22, 23. ZPP člen 208, 208/1. ZFPPIPP člen 122, 122/3, 301, 301/7.
javna objava sklepa na portalu AJPES – sklep o preizkusu terjatev – prekinitev postopka – nadaljevanje pravdnega postopka
Javna objava ima po 3. odst. 122. čl. ZFPPIPP enak pozitivni publicitetni učinek, kot je značilen za objave v registrskem postopku. Ker je upnikom dana možnost seznaniti se z vsebino prijave terjatev ter izjave upravitelja o terjatvah z objavo seznamov preizkušenih terjatev, sodišče ob preizkusu terjatev odloči zunaj naroka ter o tem odloči s sklepom o preizkusu terjatev. Takšna ureditev v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev omogoča, da v stečajnem postopku ni več treba izdajati in vročati posamičnih napotitvenih sklepov. Zaradi takšnega načina vročanja je tudi rok za vložitev tožbe podaljšan na 1 mesec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0062133
OZ člen 6, 6/2, 20, 30, 30/2, 35, 86, 190. ZPP člen 3, 3/3, 7, 212, 214. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
ničnost pogodbe – nedopusten predmet pogodbe – postopek javnih naročil – skrbnost strokovnjaka – neupravičena obogatitev – dokazno breme
Ob upoštevanju vrednosti spornega posla na 70 – 90 milijonov SIT, take svobodne volje, da bi sklenila pogodbo za celotno vrednost posla mimo določil ZJN-1 tožena stranka kot javno podjetje nikoli ni imela. V konkretnem primeru se namreč tudi 20. člen OZ izkaže za neprimerno pravno podlago, ker so določila ZJN-1 kogentna, njihova določila pa bi morala biti tožeči stranki znana.
Argument, da tožeča stranka ni pravnik v konkretnem primeru ne prevlada, saj je tožeča stranka gospodarski subjekt, ki izvaja dejavnost na trgu in bi tako morala izkazovati večjo skrbnost – skrbnost strokovnjaka.
URS člen 25. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 59, 60. SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 108, 180.
skupno premoženje zakoncev – obseg premoženja – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca – nedeljiv materialnopravni pojem – delilna pogodba – pasivna legitimacija – nesklepčnost tožbe – pravica do pravnega sredstva
Zahtevek na povračilo vrednosti vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca ima podlago v 59. členu ZZZDR. Tožnik ima pravico do denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega prispevka.
Nasprotna tožba je nesklepčna, saj je tožena stranka postavila zahtevek na neposredno delitev skupnega premoženja (in ne na obseg in na delež). Gre za odpravljivo nesklepčnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062463
SPZ člen 88, 217, 217/1. ZPP člen 8, 182, 182/3.
priposestvovanje stvarne služnosti – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Razveljavitev odločitve o primarnem tožbenem zahtevku, narekuje razveljavitev odločitve o eventualnem tožbenem zahtevku. Eventualni tožbeni zahtevek je namreč postavljen le za primer, če bo primarni tožbeni zahtevek (v celoti) zavrnjen.
Tradicionalno velja, da služnost voženj vsebuje tudi služnost pešpoti. Uporaba moderne kmetijske mehanizacije ne pomeni razširitve služnosti, če je namen gospodujočega zemljišča ostal isti oz. če se vsebina služnosti ne spremeni (v konkretnem primeru gre še za kmetijsko zemljišče) in je pot dovolj utrjena in široka, da prenese novo obremenitev.
odškodnina za podržavljeno premoženje – vrednotenje premičnin – obseg vrednotenja – sadno drevje – vračunavanje prejete kupnine v odškodnino
Sadno drevje ne predstavlja ločenega premoženja, na podlagi katerega bi bilo mogoče prisoditi odškodnino, saj gre za sestavni del nepremičnine. Niti ZDen niti Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, kadar gre za stavbna zemljišča, ne predvidevata ločenega vrednotenja drevja, pač pa zgolj ločeno vrednotenje objektov.
V obravnavanem primeru, ko je bila upravičencema prisojena odškodnina v obliki obveznic, ki že prejeto kupnino presega, pa je kupnino potrebno upoštevati pri določitvi končne odškodnine, tako da je od prisojene odškodnine potrebno odšteti vrednost že prejete kupnine.
pogodba o leasingu – uveljavljanje garancije ali napak – prenos zahtevkov – ničnost splošnih pogojev – indirektni finančni leasing – presoja pravnega posla po vsebini – izključitvene klavzule
Leasingojemalec uveljavlja zahtevke iz naslova garancije ali napak na vozilu proti dobavitelju vozila, ker je leasingodajalec te pravice prenesel nanj.
Izjava leasingojemalca, s katero se je odpovedal pravici do odstopa od pogodbe o finančnem leasingu, ni razlog za ničnost tega določila pogodbe v smislu določbe 143. člena ZOR.