OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065668
ZOR člen 173, 206, 206/1, 206/3.
solidarna odgovornost – nevarna dejavnost – odškodninska odgovornost – več obratovalcev – kooperacijska pogodba – prispevek oškodovanca
Tožniku je bila škoda povzročena s strani obeh toženk, ker je delal za obe. V razmerju do tožnika sta obe toženki delovali neodvisno, ker sta obe opravljali nevarno dejavnost. Deležev ni bilo mogoče določiti, zato obstaja solidarna odgovornost po 3. odstavku 206. člena ZOR.
URS člen 60. ZASP-B člen 26, 26/3. ZASP člen 153, 153/2. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija nadomestila – uporaba pravilnika – valorizacija avtorskega nadomestila – neenotna sodna praksa
Tudi po uveljavitvi ZASP-B je treba uporabiti pravilo 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, ki je predvideval valorizacijo avtorskega nadomestila za male avtorske pravice.
preprečevanje nasilja v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – podaljšanje ukrepa – pravni interes za pritožbo
Ker je bil ukrep podaljšan za 6 mesecev in je ta čas ob vložitvi obravnavane pritožbe že potekel, pritožnik nima interesa za vložitev pritožbe proti sklepu o zavrnitvi ugovora zoper sklep o odreditvi ukrepov iz 1. in 2. odstavka 19. člena ZPND.
regresna pravica ZZZS – odškodninska odgovornost delodajalca – poškodba delavca pri delu – zdrs rovokopača v jamo – konkretna opredelitev kršitev higiensko-sanitarnih ukrepov
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi glede na določbo 1. odst. 87. člena ZZVZZ in ugotovljeni način nastanka nesreče pri delu, tožeča stranka morala navesti konkretno kateri higiensko-sanitarni ukrepi niso bili ustrezno izvedeni pri prvi toženi stranki kot delodajalcu, ki pa morajo biti v vzročni zvezi z nastankom nesreče pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062149
ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 131.
trditveno breme – nastanek škode
Vrednost viličarja, ki predstavlja odškodnino zaradi izgube le-tega, ni mogoče povečati za DDV. Ker tožeča stranka tudi ni konkretno pojasnila nastanek škode v zvezi z DDV, njenega zahtevka v tem obsegu ni bilo mogoče preizkusiti.
Drži, da je načeloma moč izpodbijati tudi dvostranske dogovore, vendar le, kadar bi slednji kazali na to, da se je dolžnikovo premoženje nesorazmerno zmanjšalo, ne pa v primerih, ko je prišlo „zgolj“ do spremembe v strukturi dolžnikovega premoženja. V slednjem primeru namreč do oškodovanja upnikov ne more priti, saj se dolžnikovo premoženje ne zmanjša.
Med zmanjšanjem premoženja na strani dolžnika ter nezmožnostjo poplačila upnikov mora obstajati vzročna zveza, kar pomeni, da mora ravno zaradi izpodbijanega pravnega posla priti do zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ki vodi do nezmožnosti poplačila upnikov.
exceptio illegalis – tarifa – pravilnik – valorizacija tarife – uporaba avtorskega dela - nadomestilo za male avtorske pravice
S tem, ko je bila veljavna tarifa objavljena v uradnem listu in je bil tam objavljen tudi pravilnik z določbo 11. člena o valorizaciji, je izpolnjen pogoj, da je strankam vnaprej znano, kakšno je nadomestilo za male avtorske pravice. Valorizirana vrednost ohranja realno vrednost nadomestila. Tak mehanizem ne posega v načelo zaupanja v pravo, taka ureditev je skladna z načelom enake vrednosti vzajemnih dajatev.
Tožencu ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ker je tožnik (kot kupec) vedel, da prizidek nima ustreznih dovoljenj in ker legalizacija nedovoljenega gradbenega posega ni bila mogoča zaradi drugih nedovoljenih gradbenih posegov, ki jih ni izdelal toženec. Do prekoračitve normativa pozidanosti gradbene parcele, kar onemogoča legalizacijo, je prišlo zaradi večih prizidkov in izzidka, ki jih ni izdelal toženec.
URS člen 60. ZASP-B člen 26. ZASP člen 153. OZ člen 8. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija tarife – neenotna sodna praksa
Tudi v obdobju po sprejemu ZASP-B velja določba 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998, ki je predvideval valorizacijo tarifnih vrednosti.
služnost – stvarna služnost – stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – prenehanje stvarne služnosti
Če bi bila stvarna služnost hoje in vožnje lahko pridobljena le zunajknjižno, je za njeno prenehanje izbris iz zemljiške knjige brezpredmeten, saj tam nikoli ni bila vpisana.
ZOdv člen 17, 17/1. ZOdv-C člen 19. ZOdvT člen 6. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 82/5, 151. URS člen 25. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18.
stroški začasnega zastopnika odvetnika
Za začasnega zastopnika toženca je bila postavljena odvetnica – pritožnica, zato ji gre kot odvetnici nagrada po odvetniški tarifi (82. člen ZPP v zvezi s 151. členom ZPP).
prostovoljna likvidacija - izbris zaradi zaključka likvidacije – poplačilo dolgov družbe
Sodišče prve stopnje bi glede navedb likvidacijskega upravitelja v poročilu o neplačanem dolgu do upnika v likvidacijskem postopku moralo presojati in o tem navesti razloge, ali predlagani način poravnave upnikove terjatve izpolnjuje materialnopravne predpostavke, ki jih za izbris subjekta po zaključku prostovoljne likvidacije določa zakon.
vrnitev v prejšnje stanje – pravni interes – dopolnitev tožbe – osebna vročitev fizični osebi – napaka pri vročitvi – dejanska vročitev
Ker je tožnikova dopolnitev tožbe pravočasna, tožnik nima pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za dopolnitev tožbe, torej je ta nedovoljen in ga je potrebno zavreči.
OZ člen 287, 288. ZIZ člen 61, 61/2, 62. ZPP člen 337, 337/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vsebina izreka - nova dejstva in dokazi – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Odločitev o tem, v katerem delu se bo izvršilni postopek nadaljeval zaradi delno pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne sodi v izrek sklepa, izdanega o ugovoru. Zato tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je glede neizpodbijanega dela sklep o izvršbi postal pravnomočen, ne sodi v izrek izpodbijanega sklepa, izdanega o ugovoru.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda stranke – napačno vročanje s strani sodišča
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je (le) opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki. V tem postopku pa prvo toženec zatrjuje, da ni opravil pravdnega dejanja zaradi napake prvega sodišča pri vročitvi tožbe. V takšnih primerih stranka lahko izpodbija sklep le s pritožbo in ne s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, zato je bil njen predlog zavrnjen.
Zaključki izpodbijane sodbe ne temeljijo na trditvah pravdnih strank, ki sta jih podali do prvega naroka za glavno obravnavo, niti na trditvah, ki sta jih podali kasneje. Ti zaključki temeljijo na izvedenih dokazih, glede katerih je bila tožeča stranka prekludirana, saj je njihovo izvedbo predlagala po zaključku glavne obravnave. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbo 1. odst. 286. člena ZPP, v posledici katere je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je mogoče v pritožbenem postopku odpraviti navedeno kršitev pravdnega postopka sodišča prve stopnje, brez obravnave.
Skladiščnik je dolžan izročiti blago le položniku in ne komu drugegemu, tudi ne lastniku, kar izhaja iz določbe 1. odst. 713. člena ZOR v zvezi s 739. člena ZOR. To pomeni, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je družbi N. d.o.o. omogočila, da iz skladišča odpelje preostanek blaga, saj je to bila njena pogodbena obveznost napram družbi N. d.o.o. kot položniku blaga. Zato dejstvo, ali je bila tožeča stranka lastnica blaga v tem primeru, ni pomembno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0062133
OZ člen 6, 6/2, 20, 30, 30/2, 35, 86, 190. ZPP člen 3, 3/3, 7, 212, 214. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
ničnost pogodbe – nedopusten predmet pogodbe – postopek javnih naročil – skrbnost strokovnjaka – neupravičena obogatitev – dokazno breme
Ob upoštevanju vrednosti spornega posla na 70 – 90 milijonov SIT, take svobodne volje, da bi sklenila pogodbo za celotno vrednost posla mimo določil ZJN-1 tožena stranka kot javno podjetje nikoli ni imela. V konkretnem primeru se namreč tudi 20. člen OZ izkaže za neprimerno pravno podlago, ker so določila ZJN-1 kogentna, njihova določila pa bi morala biti tožeči stranki znana.
Argument, da tožeča stranka ni pravnik v konkretnem primeru ne prevlada, saj je tožeča stranka gospodarski subjekt, ki izvaja dejavnost na trgu in bi tako morala izkazovati večjo skrbnost – skrbnost strokovnjaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062086
ZPP člen 5, 70, 70/6, 184, 184/3, 339/1, 339/2-8. ZMZPP člen 12, 12/1.
zastaranje terjatve - kršitev pravice do izjave - pristop k dolgu - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - sklenitev pogodbe o pristopu k dolgu - motiv za spremembo pravne podlage tožbenega zahtevka - odločanje v mejah trditev - vsebina tujega prava - tek zastaralnega roka v primeru pristopa k dolgu - prekinitev izmenjave pripravljalnih vlog - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti
Tožena stranka gradi svoj pritožbeni očitek na napačnem materialnopravnem izhodišču, da velja za vsebino tujega prava pravilo o dokaznem bremenu. Iz 1. odstavka 12. člena ZMZPP – izhaja, da tudi glede vsebine tujega prava velja pravilo iura novit curia, kar pomeni, da opustitev predložitve prevodov o vsebini tujega prava ne more imeti za posledico zaključka, da stranka vsebine tujega prava ni dokazala.
Vstop tretje osebe v zavezo poleg dolžnika ne vpliva na tek zastaranja terjatve, ki jo ima upnik do dolžnika. Čas, ko je dolgoval samo glavni dolžnik, se prišteje času, ko je poleg glavnega dolžnika dolgoval tudi pristopnik k dolgu.
V spornem procesnem sklepu, s katerim je sodišče pravdnima strankama naložilo, da poskrbita za prevod dopisa v zvezi z vsebino nemškega prava v nemški jezik, je sodišče razkrilo začasno pravno kvalifikacijo spornega razmerja, kar je sicer sestavni del sodnikovega dela, ko ugotavlja možne pravne podlage spornega razmerja. Zato ni šlo za prejudiciranje v zadevi. Sploh pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev o tem, da gre za pristop k dolgu, izčrpno obrazložilo v sodbi. Ta obrazložitev pa je bila tudi predmet pritožbenega preizkusa.