CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062086
ZPP člen 5, 70, 70/6, 184, 184/3, 339/1, 339/2-8. ZMZPP člen 12, 12/1.
zastaranje terjatve - kršitev pravice do izjave - pristop k dolgu - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - sklenitev pogodbe o pristopu k dolgu - motiv za spremembo pravne podlage tožbenega zahtevka - odločanje v mejah trditev - vsebina tujega prava - tek zastaralnega roka v primeru pristopa k dolgu - prekinitev izmenjave pripravljalnih vlog - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti
Tožena stranka gradi svoj pritožbeni očitek na napačnem materialnopravnem izhodišču, da velja za vsebino tujega prava pravilo o dokaznem bremenu. Iz 1. odstavka 12. člena ZMZPP – izhaja, da tudi glede vsebine tujega prava velja pravilo iura novit curia, kar pomeni, da opustitev predložitve prevodov o vsebini tujega prava ne more imeti za posledico zaključka, da stranka vsebine tujega prava ni dokazala.
Vstop tretje osebe v zavezo poleg dolžnika ne vpliva na tek zastaranja terjatve, ki jo ima upnik do dolžnika. Čas, ko je dolgoval samo glavni dolžnik, se prišteje času, ko je poleg glavnega dolžnika dolgoval tudi pristopnik k dolgu.
V spornem procesnem sklepu, s katerim je sodišče pravdnima strankama naložilo, da poskrbita za prevod dopisa v zvezi z vsebino nemškega prava v nemški jezik, je sodišče razkrilo začasno pravno kvalifikacijo spornega razmerja, kar je sicer sestavni del sodnikovega dela, ko ugotavlja možne pravne podlage spornega razmerja. Zato ni šlo za prejudiciranje v zadevi. Sploh pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev o tem, da gre za pristop k dolgu, izčrpno obrazložilo v sodbi. Ta obrazložitev pa je bila tudi predmet pritožbenega preizkusa.
OZ člen 316, 316-3, 353. KZ člen 221, 221/1, 221/3, 244.
zastaranje – izključitev pobota
V primeru obsodilne sodbe v kazenskem postopku se zastaranje pretrga in začne ponovno teči s pravnomočnostjo kazenske sodbe. V primeru obsodbe za naklepno kaznivo dejanje je izključen pobotni ugovor.
ZPP člen 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/8, 48/9.
odmera stroškov izvedenca - izplačilo stroškov po zastopniku - prekluzija
V skladu z 8. in 9. odstavkom 48. člena Pravilnika o izvedencih in sodnih cenilcih se izplačilo izvedencu opravi na njegov osebni račun, če pa izvedenec uveljavlja izplačilo po zastopniku, ki je lahko fizična ali pravna oseba, se stroški zastopanja izplačajo v breme odmerjenih stroškov in nagrad. Glede na to, da je izvedenec v stroškovniku sodišču predlagal, da tovrstne stroške nakaže na transakcijski račun geodetskega podjetja, predložil pa je tudi račun o odmeri stroškov in nagrade v višini 959,80 EUR, bi prvostopenjsko sodišče moralo njegovemu predlogu ugoditi.
vrnitev v prejšnje stanje – pravni interes – dopolnitev tožbe – osebna vročitev fizični osebi – napaka pri vročitvi – dejanska vročitev
Ker je tožnikova dopolnitev tožbe pravočasna, tožnik nima pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za dopolnitev tožbe, torej je ta nedovoljen in ga je potrebno zavreči.
Zaključki izpodbijane sodbe ne temeljijo na trditvah pravdnih strank, ki sta jih podali do prvega naroka za glavno obravnavo, niti na trditvah, ki sta jih podali kasneje. Ti zaključki temeljijo na izvedenih dokazih, glede katerih je bila tožeča stranka prekludirana, saj je njihovo izvedbo predlagala po zaključku glavne obravnave. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbo 1. odst. 286. člena ZPP, v posledici katere je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je mogoče v pritožbenem postopku odpraviti navedeno kršitev pravdnega postopka sodišča prve stopnje, brez obravnave.
Skladiščnik je dolžan izročiti blago le položniku in ne komu drugegemu, tudi ne lastniku, kar izhaja iz določbe 1. odst. 713. člena ZOR v zvezi s 739. člena ZOR. To pomeni, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je družbi N. d.o.o. omogočila, da iz skladišča odpelje preostanek blaga, saj je to bila njena pogodbena obveznost napram družbi N. d.o.o. kot položniku blaga. Zato dejstvo, ali je bila tožeča stranka lastnica blaga v tem primeru, ni pomembno.
URS člen 60. ZASP-B člen 26. ZASP člen 153. OZ člen 8. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija tarife – neenotna sodna praksa
Tudi v obdobju po sprejemu ZASP-B velja določba 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998, ki je predvideval valorizacijo tarifnih vrednosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062091
OZ člen 111, 111/1, 132, 378, 380, 380/2. ZPP člen 180, 180/3.
škoda zaradi zamude z izpolnitvijo – protipravno dejanje – stroškovni zahtevek – potrebnost stroškov – preveritev potrebnosti vlog
Tudi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku iz sporazuma pomeni protipogodbeno in s tem protipravno ravnanje. V zakonu predpisana sankcija za nepravočasno izpolnitev denarne obveznosti po 378. členu OZ je obveznost plačila zamudnih obresti. Le v primeru, če je škoda, ki je upniku nastala zaradi dolžnikove zamude, večja od zneska, ki bi ga dobil na račun zamudnih obresti, ima upnik po 2. odstavku 380. člena OZ pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine, to pa je poplačilo navadne škode in izgubljenega dobička.
Pravne podlage za stroškovni zahtevek strankam ni potrebno navesti. Neopravičeno pritožnik od pritožbenega sodišča pričakuje preveritev potrebnosti vseh vlog, za katere je prvostopenjsko sodišče toženim strankam priznalo povračilo stroškov. Na tožeči stranki je namreč obveznost konkretnega izpodbijanja določenega s sodbo priznanega zahtevka, zlasti še glede na njegov na splošno izražen pomislek o potrebnosti vlog.
Načelo vzajemnosti in solidarnosti članov Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije mora biti zagotovljeno z obravnavanjem članov v okviru pravic in obveznosti, ki so jih z zavarovalnimi pogodbami prevzeli in pridobili.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0063009
ZOR člen 149. OZ člen 126.
mandatna pogodba – indirektno zastopanje – dogovor o koristi za tretjega – nakup stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice – pridobitev lastninske pravice s strani tujca
Razmerje med toženo stranko in materjo pravdnih strank je mogoče opredeliti kot mandatno razmerje, na podlagi katerega je tožena stranka kot mandatar sklenila prodajno pogodbo v svojem imenu, vendar za račun matere pravdnih strank kot mandanta (gre za indirektno zastopanje), pri čemer se je tožena stranka zavezala prenesti koristi iz takšnega pravnega posla (torej lastninsko pravico na sporni nepremičnini) na tožečo stranko, ko bo le-ta pridobila državljanstvo in bo nepremičnina tudi v celoti plačana. Gre torej za mandatno razmerje, s katerim je bila dogovorjena korist za tretjega. Na podlagi takšnega dogovora pa je tožeča stranka pridobila samostojno pravico do izgovorjene koristi.
Posel ni v nasprotju s kogentnimi normami SZ o pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah s strani imetnikov stanovanjskih pravic. Učinek razmerja ni v nasprotju z namenom zakona, tj. da lastninsko pravico na nepremičninah pridobijo pod ugodnimi pogoji slovenski državljani. Dogovor je pravnoekonomsko učinkoval zgolj tako, da je tožeči stranki omogočil nakup sporne nepremičnine po ceni ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, pri čemer je bila njena izročitev odložena na nedoločen čas v prihodnosti, tj. ko bo kupnina za sporno nepremičnino v celoti plačana, tožeča stranka pa bo pridobila slovensko državljanstvo.
zakonske zamudne obresti – zapadlost terjatve – pogodbeno določena zapadlost terjatve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nesklepčnost obrestnega dela tožbenega zahtevka
Določba 5.5 pogodbe pomeni avtonomno materialno pravo glede vprašanja zapadlosti vtoževane terjatve. V skladu s to materialnopravno podlago bi morala torej tožeča stranka, da bi utemeljila obrestni del svojega tožbenega zahtevka, navesti, kdaj je toženi stranki izročila bančno garancijo poslovne banke za odpravo napak v garancijski dobi. Ker tega ni storila, torej ni podala relevantnih trditev o zapadlosti svoje terjatve, je njen tožbeni zahtevek v obrestnem delu nesklepčen. Vendar pa je tožeča stranka le upravičena do dela zakonskih zamudnih obresti kot posledici zamude s plačilom.
Izhodišče za iskanje okvira pričakovanosti in prepričljivosti je posebej skrben človek. Sodišče mora torej presoditi, kako bi v enaki situaciji ravnal posebej skrben človek oz. ali bi lahko na potek dogodkov vplival tako, da bi škodo preprečil.
ZZK-1 člen 124, 125, 125/1, 161, 161/3, 161/3-2, 234. ZPP člen 328.
etažna lastnina – vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni predlog – zahtevek za vpis lastninske pravice
Dokler etažna lastnina ni vzpostavljena, se predlagateljica na posameznem delu stavbe ne more vpisati kot lastnica.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča v okviru predloga in v mejah zahtevkov za vpis, zato mora biti predlog (zahtevek) za vpis lastninske pravice na delu stavbe pravilno oblikovan, poleg tega pa se morajo podatki predloga in listine, ki naj ga utemeljujejo, natančno ujemati.
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/2, 395, 395/1, 432, 458, 458/1, 458/2.
pristop k dolgu – solidarna odgovornost pristopnika k dolgu – jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari
Vsebina dogovora in kasnejša delna realizacija le-tega kaže, da se je tožena stranka, kot tretji, tožeči stranki, kot upniku, zavezala izpolniti jamčevalni zahtevek, ki ga je tožeča stranka imela zoper prodajalca mineralnega dodatka. Tako ravnanje tožene stranke ima pravno naravo pristopa k dolgu, po katerem je tožena stranka pristopila k dolgu prodajalca. V takem primeru s slednjim upniku, torej tožeči stranki, tožena stranka odgovarja solidarno, upnik pa izpolnitev obveznosti lahko zahteva od kateregakoli od solidarnih dolžnikov.
neplačilo obveznosti – ustavitev dobave električne energije – prošnja za obročno plačilo
Prva toženka je tožniku zaradi njegovih neporavnanih obveznosti smela ustaviti dobavo električne energije kljub njegovi prošnji za obročno plačilo. Odločitev o tem, ali bo dolžniku zapadle obveznosti dovolil njeno obročno plačilo, je namreč vedno stvar upnika in je dolžnik ne more izsiliti.
prekluzija – poziv na podanje navedb pred prvim narokom
Sodišče mora dopustiti strankam, da na prvem naroku podajo trditve in predloge glede tožbenega zahtevka, ne glede na njihov obseg in le-te obravnavati. Zmotno je stališče, da določbe 286a. člena ZPP avtomatično omejujejo možnost strankam podajati nove navedbe na prvem naroku. Navedena določba daje možnost sodišču, da strankam sicer omeji pravico iz 1. odst. 286. člena ZPP, vendar samo v primeru, da stranke pravočasno opozori, da bo ravnalo v smislu te določbe.
pogodba o leasingu – uveljavljanje garancije ali napak – prenos zahtevkov – ničnost splošnih pogojev – indirektni finančni leasing – presoja pravnega posla po vsebini – izključitvene klavzule
Leasingojemalec uveljavlja zahtevke iz naslova garancije ali napak na vozilu proti dobavitelju vozila, ker je leasingodajalec te pravice prenesel nanj.
Izjava leasingojemalca, s katero se je odpovedal pravici do odstopa od pogodbe o finančnem leasingu, ni razlog za ničnost tega določila pogodbe v smislu določbe 143. člena ZOR.
OZ člen 287, 288. ZIZ člen 61, 61/2, 62. ZPP člen 337, 337/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vsebina izreka - nova dejstva in dokazi – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Odločitev o tem, v katerem delu se bo izvršilni postopek nadaljeval zaradi delno pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne sodi v izrek sklepa, izdanega o ugovoru. Zato tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je glede neizpodbijanega dela sklep o izvršbi postal pravnomočen, ne sodi v izrek izpodbijanega sklepa, izdanega o ugovoru.