nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – pazljivo opravljanje dela – soprispevek oškodovanca
Ker so bila tla bolj spolzka in nevarna zaradi načina čiščenja, ki je bil odrejen zaradi nedelovanja stroja, predstavlja tožnikovo delo čiščenja dejavnost, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico in je tako tožena stranka odgovorna za škodo ob padcu ne glede na krivdo,
Tožnik bi moral delo čiščenja opravljati bolj previdno, zlasti ko je zamahoval z vedrom, da bi preprečil zdrs. Ker ni tako ravnal, je soprispeval k nastali škodi v višini 30 %.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – sklenitev sporazuma – ponudba – sprejem ponudbe – odpravnina
Ravnanje tožene stranke, ki je tožnici na podlagi njenega predloga zaključila delovno knjižico in jo odjavila iz zavarovanja, šteje za izjavo o sprejemu ponudbe sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Tako je bil sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi sklenjen s konkludentnim ravnanjem tožene stranke in je slednja dolžna tožnici izplačati odpravnino, ki je bila v predlogu sporazuma določena.
Tožeče stranke bi morale v treh mesecih od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila odpravljena določba 30. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu, zahtevati razporeditev v višji plačni razred na podlagi napredovanja. Ker tega niso storile, ampak so zahtevo vložile kasneje na nepristojen organ, do izplačila višjih plač niso upravičene. V spornem obdobju so plače prejemale v skladu s pravnomočnimi odločbami tožene stranke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062139
ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5. ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 47/1, 47/1-b.
obseg varstva blagovne znamke – slogan – kombinacija znakov zavarovanih z eno znamko – opisni pomen besed – razlikovalni učinek blagovne znamke – prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo – usmerjeno opozorilo sodišča
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu 1. odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Kadar je blagovna znamka sestavljena iz kombinacije večih znakov v smislu 1. odstavka 42. člena ZIL-1, je kršitev take blagovne znamke podana tudi z uporabo posameznega od znakov, vključenih v blagovno znamko. Vendar to velja samo pod predpostavko, da takšen znak v blagovni znamki (v kateri je vključen v kombinaciji z drugimi znaki) ustvarja razlikovalni učinek za blago ali storitev, za katero je uveljavljana registracija blagovne znamke. Če blagovna znamka vsebuje med drugim tudi kombinacijo več besed v smislu slogana, to ne pomeni, da seže zaščita blagovne znamke tako daleč, da bi imetnik pravice lahko prepovedal uporabo tudi tistih besed, ki imajo zgolj opisni oziroma pojasnjevalni namen in s tem ne ustvarjajo razlikovalnega učinka blagovne znamke.
ZVITIZR člen 34, 35. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1. ZIL člen 97.
blagovna znamka – kolektivna blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - pogodbeni prenos znamke – univerzalni pravni naslednik družbe
Tudi pravice iz blagovne znamke so lahko predmet prenosa na podlagi pravnega posla. Tožena stranka, katere pravna prednica je torej soglašala s prenosom teh upravičenj na novega nosilca, se zato po prenehanju pogodbene podlage za uporabo znaka, ki je zaščiten kot blagovna znamka, ne more več sklicevati na uporabo tega znaka pred prijavo te pravice, ki je bila sicer podana s strani njenega pravnega prednika.
URS člen 156 , 160, 160/1, 160/1-1. ZPP člen 205, 205-6.
prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za oceno ustavnosti – pritožbeni razlogi zoper sklep o prekinitvi postopka
Pritožba temelji na zmotnem stališču, da so predmet preizkusa v primeru pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka predpostavke, na katerih temelji odločitev sodišča, da sproži postopek za oceno ustavnosti. Stališča, ki jih zastopa pritožnica, presegajo okvire instančnega preizkusa v postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka na podlagi 156. čl. Ustave RS.
Presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, je namreč v domeni sodišča, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o sami stvari. Vnaprejšnji instančni preizkus pravilnosti izbire prava bi v tem stadiju postopka pomenil nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem večstopenjskega odločanja in pravico strank do zajamčenih pravnih sredstev. Odločitev o skladnosti zakonov z ustavo pa spada med pristojnosti Ustavnega sodišča RS.
vročanje pravni osebi – sedež družbe – ponovno vročanje odločbe - rok za vložitev pritožbe
Pravni osebi se vroča na naslov sedeža družbe, ki je vpisan v registru.
Sodišče prve stopnje je v mesecu juniju 2010 sklep sicer res vročalo še na novi naslov tožeče stranke, vendar pa ob dejstvu, da je bil sklep pravilno vročen že dne 29. 04. 2010, ponovna vročitev ne povzroči, da bi pritožbeni rok začel teči znova oziroma na tak način ni mogoče podaljšati roka za vložitev pritožbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062106
ZASP člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 180, 180/1.
varstvo sorodnih pravic – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov – določenost tožbenega zahtevka
Pritožbeno stališče, da tožeča stranka višine civilne kazni po 4. odstavku 168. člena ZASP ne more sama določiti, ampak je dovolj, da predlaga njen izrek, določi pa jo lahko le sodišče tako, da upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni, kot to določa 4. odstavek 168. člena ZASP, v razponu od 0 do 200%, je napačno.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
Smisel mesečnega poročanja dolžnika je seznanitev stečajne upraviteljice z dejanji, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev. Obveznost dolžnika torej ni le poročanje, pač pa tudi aktivno iskanje zaposlitve. Dolžnik se ne more ekskulpirati obveznosti poročanja z izgovorom, da ni bilo sprememb, saj bi se s tem izognil tudi obveznosti iskanja zaposlitve, kar pa ni sprejemljivo.
pooblaščenec – pooblastilo – stroški - delni uspeh - pogodba o delu - pravočasno grajanje napak
Peti odst. 98. čl. ZPP se nanaša le na primer, ko odvetnik za stranko vloži vlogo, ki ji ne predloži pooblastila (v takšnem primeru pa sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže). V obravnavanem primeru torej ni šlo za vlogo, ampak za zastopanje na naroku.
zastaranje odškodninske terjatve – relativni zastaralni rok – vednost za povzročitelja škode
Po 1. odstavku 376. člena ZOR gre za relativni zastaralni rok, pri katerem morata biti oba elementa (vednost oškodovanca za škodo in povzročitelja) podana kumulativno, vezana sta na subjektivno sfero oškodovanca. Potrebno je upoštevati, da je relevantna oškodovančeva vednost o škodi in njenem povzročitelju (ki predstavlja začetek teka relativnega zastaranja terjatve) rezultat pravne presoje (uporabe materialnega prava) sodišča na podlagi ugotovljenih odločilnih dejstev.
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0062148
ZIL-1 člen 18, 18/2, 123, 123/1. EPK člen 69.
kršitev patenta – obseg patentnega varstva – razlaga patentnih zahtevkov – začasna odredba – dokaz z izvedencem – produktna zaščita snovi – dokazni standard verjetnosti
Izvajanje dokazov z izvedenci v postopkih za izdajo začasne odredbe naj bo omejeno zgolj na tiste izjemne primere, ko se sodišče zaradi pomanjkanja ustreznih znanj ne bo moglo opredeliti niti do vprašanja, ali je predlagatelj začasne odredbe glede na podano trditveno podlago in ponujene druge dokaze in ob upoštevanju trditvene podlage in ponujene dokaze s strani dolžnika, s stopnjo verjetnosti uspel izkazati obstoj pravice predlagatelja in kršenje te pravice s strani dolžnika. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi sodišču omogoča, da o verjetnem obstoju relevantnih dejstev lahko sklepa že na podlagi drugih manj prepričljivih dokaznih sredstev.
Produktna zaščita snovi ne seže tako daleč, da bi pokrivala tudi druge snovi, ki s sprožanjem naravnih reakcij povzročijo nastajanje zaščitene snovi, četudi se druga snov proizvaja in daje na trg z namenom povzročanja naravne reakcije, preko katere v človeškem telesu nastaja zaščitena snov kot metabolit prve substance.
Razlaga obsega varstva evropskega patenta po eni strani ni omejena zgolj z dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernice, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Razlaga se mora torej gibati znotraj teh dveh skrajnosti, ki zagotavlja po eni strani primerno varstvo za imetnika patenta in razumno stopnjo pravne zanesljivosti za tretje osebe.
Do kod lahko seže odstopanje od besedne razlage patentnega zahtevka je mogoče odgovoriti le z upoštevanjem dodatnega elementa za razlago patentnih zahtevkov, to je opisa in skice, ki jih je imetnik patenta predložil ob uveljavljanju patentne zaščite.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 362, 362/2. ZPPSL člen 114, 114/1, 125, 160a. OZ člen 5, 6, 7, 10, 35, 39, 40, 1013, 1017. ZFPPIPP člen 23, 23/2, 256. ZHKS člen 15.
obstoj terjatve ob začetku stečajnega postopka – zamudne obresti od terjatev prijavljenih v stečaju – poroštvena zaveza – ničnost poroštvenih izjav – izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju
Začetek stečaja na tek obresti od terjatev ne vpliva.
Za ugotovitev obstoja terjatve odločilno stanje ob začetku stečajnega postopka (in ne ob uvedbi), za poplačilo pa stanje ob razdelitvi stečajne mase (sklep o glavni delitvi).
Z uspešnim izpodbijanjem pravnih dejanj v stečaju izpodbito pravno dejanje ne postane nično, pač pa zgolj brez učinka proti stečajni masi. Posledica uspelega izpodbijanja pa je tudi ta, da terjatev spet oživi, po pravočasni prijavi pa se ta upnik lahko poplača sorazmerno z ostalimi upniki.
Ko je upnik predlagal zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine, slednje ni dolžan priložiti predlogu, ampak jo mora v njem (le) določno označiti (2. odst. 41. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).
izbris družbe brez likvidacije – nadaljevanje postopka z izbrisano družbo na strani tožeče stranke – prednost stečajnega postopka pred izbrisnim postopkom – nadaljevanje pravde z družbenikom – pravica družbenika predlagati stečajni postopek
Tudi če je v 3. točki 3. odst. 444. čl. ZFPPIPP le „upnik“ naveden kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka nad terjatvijo izbrisane družbe, vtoževane v pravdnem postopku s strani izbrisane družbe, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da za vložitev takega predloga ne bi bil legitimiran tudi bivši družbenik. On je namreč upnik vsaj preostanka stečajne mase.
Zakon aktivnim družbenikom daje možnost, da se svoji odgovornosti po 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP izognejo na tak način, da pravočasno predlagajo začetek stečajnega postopka. V tem stečajnem postopku bo stečajni upravitelj na aktivni strani nadaljeval prekinjene postopke in iz ustvarjene stečajne mase poplačal upnike. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je zakon protiustaven, ker da družbenikom izbrisanih družb ne daje aktivne legitimacije za nadaljevanje pravdnega postopka, ki ga je začela gospodarska družba pred izbrisom proti svojim dolžnikom.
ZFPPIPP daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa brez likvidacije, izbris družbe brez likvidacije pa je v zakonu očitno predviden kot skrajni ukrep, namenjen odvrnitvi nevarnosti, da bi se nedelujoča družba zlorabila z oškodovanjem upnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0062108
ZZZPB člen 19, 19-5, 19-14, 19-15, 54, 54/2, 54/2-1.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - indirektna škoda zavoda za zaposlovanje – vzročna zveza – kategorija starejšega delavca – odpoved pogodbe o zaposlitvi brez soglasja starejšega delavca
O pravici starejšega delavca (ki mu je delovno razmerje prenehalo pri delodajalcu brez njegovega soglasja), da prejme denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ne glede na to, ali je uveljavljal sodno varstvo ali ne, pa se je izrekla tudi sodna praksa. Zato stališče tožene stranke, da je tožeča stranka „izplačala delavcu denarne zneske, ki jih ne bi rabila“, ni pravilno, prav tako tudi ne pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo dopustnost ravnanja tožeče stranke presojati ob uporabi določbe 15. alineje 19. člena ZZZPB.
Kljub temu, da je nastal tožeči stranki strošek na dopustni podlagi, dobi ta zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke pravno naravo indirektne škode. Kako daleč sega vzročna zveza, pove v konkretnem primeru pravo.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo
Tožena stranka je s tem, ko ni poskrbela za primerno opravljanje dela, tako da bi se opravilo skladno z navodili, opustila izvrševanje varstvenih pravil. Zaradi te opustitve je podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062120
OZ člen 6, 125, 125/1, 131, 171, 239, 264. ZSV člen 37.
pogodba o najemu poslovnega prostora – preventivno varovanje območja – primerna skrbnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – prispevek oškodovanca – ugovor pasivne legitimacije – kršitev pogodbe – obstoj pogodbenega razmerja – poslovna odškodninska odgovornost
Če se ugotovi, da so vlomilci vstopili v poslovni prostor skozi strop enostavno, brez premagovanja večjih ovir, se je treba vprašati, ali je prvotožena stranka pri opravljanju svojih pogodbenih obveznosti (preventivnem varovanju območja) pokazala primerno skrbnost. Upoštevati je treba, da je do vloma prišlo na nenavaden način: nedvomno pričakovanja strank ob podpisu pogodbe niso bila takšna glede varovanja območja, ampak je tožeča stranka utemeljeno pričakovala, da bo ne le ona sama varovala poslovne prostore ampak, da bo tudi prvotožena stranka s preventivnim varovanjem območja (in tudi skupnih delov objekta) storila vse, da se prepreči ali zmanjša možnost rizika vloma.
Ker tožeča stranka ni stranka pogodbenega razmerja, proti drugotoženi stranki ne more uveljavljati zahtevkov zaradi nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti iz pogodbenega razmerja s prvotoženo stranko. Zmotno je stališče, da ni pomembno, na kakšen način je bila drugotožena stranka zadolžena za skrbno varovanje. Tožeča stranka se na neposlovno odškodninsko odgovornost ne more sklicevati mimo sklenjene pogodbe ter pri tem navajati, da je drugotožena stranka kršila določila sklenjene pogodbe, saj gre pri domnevnem neskrbnem ravnanju drugotožene stranke eventuelno za kršitev pogodbenih obveznosti.
dokaz o obstoju pogodbe – pogodba o oglaševanju – dokazna ocena verodostojnosti prič – povrnitev stroškov priči
V primeru nasprotujočih si izpovedb se mora sodišče odločiti, kateri izmed različnih izpovedi bo sledilo, svojo odločitev pa mora argumentirati tako, da je dokazna ocena sposobna pritožbenega preizkusa.
Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega dobička. V obravnavanem primeru je priča povračilo stroškov izgubljenega zaslužka zahtevala pravočasno, takoj po zaslišanju.