URS člen 156 , 160, 160/1, 160/1-1. ZPP člen 205, 205-6.
prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za oceno ustavnosti – pritožbeni razlogi zoper sklep o prekinitvi postopka
Pritožba temelji na zmotnem stališču, da so predmet preizkusa v primeru pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka predpostavke, na katerih temelji odločitev sodišča, da sproži postopek za oceno ustavnosti. Stališča, ki jih zastopa pritožnica, presegajo okvire instančnega preizkusa v postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka na podlagi 156. čl. Ustave RS.
Presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, je namreč v domeni sodišča, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o sami stvari. Vnaprejšnji instančni preizkus pravilnosti izbire prava bi v tem stadiju postopka pomenil nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem večstopenjskega odločanja in pravico strank do zajamčenih pravnih sredstev. Odločitev o skladnosti zakonov z ustavo pa spada med pristojnosti Ustavnega sodišča RS.
S sklepom o zavrnitvi intervencije je sodišče odločilo o stranski intervenciji tretjetožene stranke, ne pa o pravici drugotožene stranke. Zato bi pritožbo zoper takšen sklep lahko vložila le tretjetožena stranka, ne pa drugotožena stranka, saj se sklep nanjo ne nanaša.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062139
ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5. ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 47/1, 47/1-b.
obseg varstva blagovne znamke – slogan – kombinacija znakov zavarovanih z eno znamko – opisni pomen besed – razlikovalni učinek blagovne znamke – prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo – usmerjeno opozorilo sodišča
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu 1. odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Kadar je blagovna znamka sestavljena iz kombinacije večih znakov v smislu 1. odstavka 42. člena ZIL-1, je kršitev take blagovne znamke podana tudi z uporabo posameznega od znakov, vključenih v blagovno znamko. Vendar to velja samo pod predpostavko, da takšen znak v blagovni znamki (v kateri je vključen v kombinaciji z drugimi znaki) ustvarja razlikovalni učinek za blago ali storitev, za katero je uveljavljana registracija blagovne znamke. Če blagovna znamka vsebuje med drugim tudi kombinacijo več besed v smislu slogana, to ne pomeni, da seže zaščita blagovne znamke tako daleč, da bi imetnik pravice lahko prepovedal uporabo tudi tistih besed, ki imajo zgolj opisni oziroma pojasnjevalni namen in s tem ne ustvarjajo razlikovalnega učinka blagovne znamke.
izbris družbe brez likvidacije – nadaljevanje postopka z izbrisano družbo na strani tožeče stranke – prednost stečajnega postopka pred izbrisnim postopkom – nadaljevanje pravde z družbenikom – pravica družbenika predlagati stečajni postopek
Tudi če je v 3. točki 3. odst. 444. čl. ZFPPIPP le „upnik“ naveden kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka nad terjatvijo izbrisane družbe, vtoževane v pravdnem postopku s strani izbrisane družbe, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da za vložitev takega predloga ne bi bil legitimiran tudi bivši družbenik. On je namreč upnik vsaj preostanka stečajne mase.
Zakon aktivnim družbenikom daje možnost, da se svoji odgovornosti po 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP izognejo na tak način, da pravočasno predlagajo začetek stečajnega postopka. V tem stečajnem postopku bo stečajni upravitelj na aktivni strani nadaljeval prekinjene postopke in iz ustvarjene stečajne mase poplačal upnike. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je zakon protiustaven, ker da družbenikom izbrisanih družb ne daje aktivne legitimacije za nadaljevanje pravdnega postopka, ki ga je začela gospodarska družba pred izbrisom proti svojim dolžnikom.
ZFPPIPP daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa brez likvidacije, izbris družbe brez likvidacije pa je v zakonu očitno predviden kot skrajni ukrep, namenjen odvrnitvi nevarnosti, da bi se nedelujoča družba zlorabila z oškodovanjem upnikov.
ZDR člen 52, 72, 72/1, 72/1-6, 75, 77, 77/2. ZUJIK člen 33, 50, 50/1.
javni zavod – ravnatelj – pogodba o zaposlitvi za določen čas – mandat
Pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje funkcije ravnatelja za določen čas, to je do dne, določenega z datumom (ne do prenehanja funkcije iz drugega razloga), ni zakonito prenehala na podlagi prenehanja funkcije ravnatelja. Prenehanja funkcije ravnatelja niti zakon niti pogodba o zaposlitvi ne predvidevata kot razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 362, 362/2. ZPPSL člen 114, 114/1, 125, 160a. OZ člen 5, 6, 7, 10, 35, 39, 40, 1013, 1017. ZFPPIPP člen 23, 23/2, 256. ZHKS člen 15.
obstoj terjatve ob začetku stečajnega postopka – zamudne obresti od terjatev prijavljenih v stečaju – poroštvena zaveza – ničnost poroštvenih izjav – izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju
Začetek stečaja na tek obresti od terjatev ne vpliva.
Za ugotovitev obstoja terjatve odločilno stanje ob začetku stečajnega postopka (in ne ob uvedbi), za poplačilo pa stanje ob razdelitvi stečajne mase (sklep o glavni delitvi).
Z uspešnim izpodbijanjem pravnih dejanj v stečaju izpodbito pravno dejanje ne postane nično, pač pa zgolj brez učinka proti stečajni masi. Posledica uspelega izpodbijanja pa je tudi ta, da terjatev spet oživi, po pravočasni prijavi pa se ta upnik lahko poplača sorazmerno z ostalimi upniki.
pooblaščenec – pooblastilo – stroški - delni uspeh - pogodba o delu - pravočasno grajanje napak
Peti odst. 98. čl. ZPP se nanaša le na primer, ko odvetnik za stranko vloži vlogo, ki ji ne predloži pooblastila (v takšnem primeru pa sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže). V obravnavanem primeru torej ni šlo za vlogo, ampak za zastopanje na naroku.
ZDR člen 11, 11/1, 75, 79, 80, 80/1, 81, 81/1, 204, 204/3. OZ člen 29.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sporazum o prenehanju delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Tožena stranka, ki ni sprejela tožničine ponudbe za sporazumno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ni mogla brez volje oziroma soglasja tožnice ponudbe šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delavca. Njeno ravnanje, ko je zgolj na podlagi ponudbe delovno razmerje s zaključila, predstavlja poseg v pravice tožnice. Slednja je upravičena zahtevati sodno varstvo in sicer v tridesetih dneh od dneva, ko se je seznanila z opisanimi posegom v pravice.
kupoprodajna pogodba - rok plačila – pogojeno plačilo kupnine
Tožena stranka je kot kupec dolžna kupnino plačati v roku, ki je bil sporazumno dogovorjen po ponudbi tožeče stranke, saj ni izkazala, da bi bilo dogovorjeno plačilo po tem, ko bi dobila sama plačilo za opravljena dela.
Tožeče stranke bi morale v treh mesecih od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila odpravljena določba 30. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu, zahtevati razporeditev v višji plačni razred na podlagi napredovanja. Ker tega niso storile, ampak so zahtevo vložile kasneje na nepristojen organ, do izplačila višjih plač niso upravičene. V spornem obdobju so plače prejemale v skladu s pravnomočnimi odločbami tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – alkoholiziranost – utemeljen razlog
Glede na to, da je tožena stranka prisotnost alkohola v krvi tožnika merila šele popoldne, pri čemer je bila koncentracija alkohola v krvi nizka, in da tožnik spornega dne ni opravljal nobenih zadolžitev, ni podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZVITIZR člen 34, 35. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1. ZIL člen 97.
blagovna znamka – kolektivna blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - pogodbeni prenos znamke – univerzalni pravni naslednik družbe
Tudi pravice iz blagovne znamke so lahko predmet prenosa na podlagi pravnega posla. Tožena stranka, katere pravna prednica je torej soglašala s prenosom teh upravičenj na novega nosilca, se zato po prenehanju pogodbene podlage za uporabo znaka, ki je zaščiten kot blagovna znamka, ne more več sklicevati na uporabo tega znaka pred prijavo te pravice, ki je bila sicer podana s strani njenega pravnega prednika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0062148
ZIL-1 člen 18, 18/2, 123, 123/1. EPK člen 69.
kršitev patenta – obseg patentnega varstva – razlaga patentnih zahtevkov – začasna odredba – dokaz z izvedencem – produktna zaščita snovi – dokazni standard verjetnosti
Izvajanje dokazov z izvedenci v postopkih za izdajo začasne odredbe naj bo omejeno zgolj na tiste izjemne primere, ko se sodišče zaradi pomanjkanja ustreznih znanj ne bo moglo opredeliti niti do vprašanja, ali je predlagatelj začasne odredbe glede na podano trditveno podlago in ponujene druge dokaze in ob upoštevanju trditvene podlage in ponujene dokaze s strani dolžnika, s stopnjo verjetnosti uspel izkazati obstoj pravice predlagatelja in kršenje te pravice s strani dolžnika. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi sodišču omogoča, da o verjetnem obstoju relevantnih dejstev lahko sklepa že na podlagi drugih manj prepričljivih dokaznih sredstev.
Produktna zaščita snovi ne seže tako daleč, da bi pokrivala tudi druge snovi, ki s sprožanjem naravnih reakcij povzročijo nastajanje zaščitene snovi, četudi se druga snov proizvaja in daje na trg z namenom povzročanja naravne reakcije, preko katere v človeškem telesu nastaja zaščitena snov kot metabolit prve substance.
Razlaga obsega varstva evropskega patenta po eni strani ni omejena zgolj z dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernice, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Razlaga se mora torej gibati znotraj teh dveh skrajnosti, ki zagotavlja po eni strani primerno varstvo za imetnika patenta in razumno stopnjo pravne zanesljivosti za tretje osebe.
Do kod lahko seže odstopanje od besedne razlage patentnega zahtevka je mogoče odgovoriti le z upoštevanjem dodatnega elementa za razlago patentnih zahtevkov, to je opisa in skice, ki jih je imetnik patenta predložil ob uveljavljanju patentne zaščite.
Kolikor učinkuje prenos denarne terjatve, izvirajoče iz gospodarske pogodbe kljub pogodbeno dogovorjeni prepovedi prenosa, učinkuje tudi prenos terjatve v zavarovanje kljub takšni prepovedi.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 235, 241, 241/1, 241/2.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - podaljšanje bolniškega staleža - odločba imenovanega zdravnika - zdravstvena komisija
V skladu z 2. odstavkom 241. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja zdravstvena komisija v primeru, ko v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika odloči, da niso podani razlogi za zavarovančevo nezmožnost za delo, ne more odpraviti že uveljavljene zadržanosti od dela in velja takšna odločitev le za naprej. S tem, ko je zdravstvena komisija dne 18. 9. 2009 ugotovila, da je odločitev imenovane zdravnice o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v obdobju od 23. 5. 2009 od 21. 7. 2009 nepravilna in v tem obdobju niso podani razlogi za tožnikovo začasno nezmožnost za delo, kljub temu, da ta odločitev temelji na ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev po 232. členu POZZ, je izpolnjen dejanski stan po 2. odstavku 241. člena POZZ in poseg zdravstvene komisije v odločitev imenovanega zdravnika tudi v tem delu ni mogoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063528
ZPP člen 180, 180/1. ZASP člen 168.
določen denarni zahtevek – nepopolna tožba – civilna kazen
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja. Le določen zahtevek je namreč lahko podlaga za izvršljivost dajatvene sodbe, ki jo želi tožnik v tej pravdi doseči. Skrb za določno oblikovan zahtevek pa nosi tožeča stranka sama.
Iz določila 2. odstavka 112. člena ZPP izhaja, da se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, če se pošlje vloga po pošti priporočeno. Iz kuverte, ki je pripeta k pritožbi proti prvostopni sodbi, ni razvidno, da bi bila pritožba priporočeno poslana na sodišče. Iz uradnega zaznamka na prvi strani pritožbe pa izhaja, da je le-ta prispela z navadno pošto. Vendar pa to ne zadošča za zaključek, da tožena stranka pritožbe ni poslala po pošti priporočeno.
URS člen 8, 153. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 4, 17, 34, 36, 37.
tovorni list - prevozna in podprevozna pogodba - notifikacija
Presoja prevozne in podprevozne pogodbe po določilih CMR.
CMR določa, da lahko prevoznik, ki je po določbah konvencije plačal odškodnino oškodovancu, regresira znesek od prevoznika (prevoznikov), ki za škodo odgovarjajo.
Za medsebojna regresna razmerja se torej prav tako uporabljajo določila CMR.
Tovorni list je (le) potrdilo (dokaz) o sklenjeni prevozni pogodbi, pogodbenih pogojih in o sprejemu tovora s strani prevoznika, ne pa tudi o strankah prevozne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062100
ZPP člen 212, 285, 333, 333/1, 480, 495, 495/1.
stroški upravljanja v ožjem pomenu - plačila dobaviteljem – aktivna legitimacija upravnika za plačila dobaviteljem – kondikcijski zahtevek – vplačila v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad – napačen pravni pouk – trditvena podlaga za povrnitev stroškov upravljanja – ključ delitve stroškov – materialno procesno vodstvo
Napačen pravni pouk pa tožeči stranki v konkretnem primeru ni šel v škodo, saj je pritožbeno sodišče upoštevalo dopolnitev pritožbe (podane v 15 dnevnem roku), prav tako je presojalo vse v pritožbi zatrjevane pritožbene razloge (tudi tiste, ki se izključeni iz presoje v postopkih v sporih majhne vrednosti – 1. odstavek 458. člena ZPP).
Tožeča stranka (upravnik) bi aktivno legitimacijo za vtoževanje neplačanih obveznosti do dobaviteljev lahko pridobila s plačilom iz lastnih sredstev. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve (po kondikcijski podlagi). Ta zahteva trditve o prikrajšanju in obogatitvi. Prvo lahko nastane samo pod pogojem, da je stroške dobaviteljem plačal upravnik iz svojih sredstev.
Upravnik nima aktivne legitimacije za vtoževanje sredstev rezervnega sklada.