redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – alkoholiziranost – utemeljen razlog
Glede na to, da je tožena stranka prisotnost alkohola v krvi tožnika merila šele popoldne, pri čemer je bila koncentracija alkohola v krvi nizka, in da tožnik spornega dne ni opravljal nobenih zadolžitev, ni podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZDR člen 11, 11/1, 75, 79, 80, 80/1, 81, 81/1, 204, 204/3. OZ člen 29.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sporazum o prenehanju delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Tožena stranka, ki ni sprejela tožničine ponudbe za sporazumno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ni mogla brez volje oziroma soglasja tožnice ponudbe šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delavca. Njeno ravnanje, ko je zgolj na podlagi ponudbe delovno razmerje s zaključila, predstavlja poseg v pravice tožnice. Slednja je upravičena zahtevati sodno varstvo in sicer v tridesetih dneh od dneva, ko se je seznanila z opisanimi posegom v pravice.
odpravnina – zamudna sodba – razlog izpodbijanja – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Neutemeljeno je pritožbeno opozarjanje tožene stranke na zmotno ugotovljeno dejansko stanje (da je tožnici že nakazala določen del odpravnine), saj se zamudna sodba iz tega razloga v pritožbenem postopku ne more izpodbijati. Pri izdaji zamudne sodbe se namreč šteje, da tožena stranka, ki ne poda odgovora na tožbo oziroma ga poda po izteku zakonsko določenega roka, navedbe tožnice (da odpravnine ni prejela) priznava kot resnične.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – pazljivo opravljanje dela – soprispevek oškodovanca
Ker so bila tla bolj spolzka in nevarna zaradi načina čiščenja, ki je bil odrejen zaradi nedelovanja stroja, predstavlja tožnikovo delo čiščenja dejavnost, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico in je tako tožena stranka odgovorna za škodo ob padcu ne glede na krivdo,
Tožnik bi moral delo čiščenja opravljati bolj previdno, zlasti ko je zamahoval z vedrom, da bi preprečil zdrs. Ker ni tako ravnal, je soprispeval k nastali škodi v višini 30 %.
cesija – nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja - nakazilo
Določbo 421. člena OZ je treba interpretirati v skladu z načelnim izhodiščem o nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja. To pomeni, da je treba navedeno določbo razlagati v smeri, da lahko dolžnik proti prevzemniku, poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, uveljavlja tudi ugovore proti odstopniku, ki so bili utemeljeni pred njegovim zavedanjem o cesiji. Za časovno razmejitev glede obstoja napake ni odločilen element njena pojavnost, ampak njen vzrok.
Med tem ko je učinek cesije v spremembi pripadnosti obligacijske pravice oziroma v njenem prehodu iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega, pa je učinek nakazila kot dvojne pooblastitve in sprejema nakazila zgolj v nastanku direktnega zahtevka asignatarja do asignata.
OZ člen 154. ZJC člen 8, 16. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13.
javne državne ceste - vzdrževanje javnih cest - signalizacija - bankina - odgovornost za škodo - upravljalec cest
Prvotožena stranka je na podlagi Pravilnika zadolžena le za vzdrževanje, ne pa tudi za postavitev nove signalizacije.
Varno projektiranje in gradnja cestnega telesa sta v skladu s 16. členom ZJC v domeni upravljavca cest (drugotožene stranke). Drugotožena stranka bi morala ukrepati tako, da bi na neurejeno bankino opozorila vsaj z ustrezno prometno signalizacijo, tega pa ni storila.
vročanje pravni osebi – sedež družbe – ponovno vročanje odločbe - rok za vložitev pritožbe
Pravni osebi se vroča na naslov sedeža družbe, ki je vpisan v registru.
Sodišče prve stopnje je v mesecu juniju 2010 sklep sicer res vročalo še na novi naslov tožeče stranke, vendar pa ob dejstvu, da je bil sklep pravilno vročen že dne 29. 04. 2010, ponovna vročitev ne povzroči, da bi pritožbeni rok začel teči znova oziroma na tak način ni mogoče podaljšati roka za vložitev pritožbe.
Kolikor učinkuje prenos denarne terjatve, izvirajoče iz gospodarske pogodbe kljub pogodbeno dogovorjeni prepovedi prenosa, učinkuje tudi prenos terjatve v zavarovanje kljub takšni prepovedi.
zastaranje odškodninske terjatve – relativni zastaralni rok – vednost za povzročitelja škode
Po 1. odstavku 376. člena ZOR gre za relativni zastaralni rok, pri katerem morata biti oba elementa (vednost oškodovanca za škodo in povzročitelja) podana kumulativno, vezana sta na subjektivno sfero oškodovanca. Potrebno je upoštevati, da je relevantna oškodovančeva vednost o škodi in njenem povzročitelju (ki predstavlja začetek teka relativnega zastaranja terjatve) rezultat pravne presoje (uporabe materialnega prava) sodišča na podlagi ugotovljenih odločilnih dejstev.
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva.
Ko je upnik predlagal zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine, slednje ni dolžan priložiti predlogu, ampak jo mora v njem (le) določno označiti (2. odst. 41. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).
Stališče, da je Pravilnik o potrjevanju učbenikov za objavo v katalogu za naslednje šolsko leto določal izpolnitev samo enega pogoja in sicer predložitev gradiva v potrditev komisiji, najkasneje do konca koledarskega leta, je materialnopravno zmotno. Kot to pravilno navaja pritožnica gre le za formalni pogoj, kar pa ne pomeni, da predložitev gradiva v potrditev komisiji do konca koledarskega leta, že sama po sebi zadostuje za objavo gradiva v tiskanem katalogu učbenikov za prihodnje šolsko leto in jo zagotavlja.
Tožeča stranka bi morala v konkretnem primeru, glede na njeno strokovno usposobljenost, gre namreč za založnika z dolgoletno prakso, v postopku predložitve in dopolnjevanja učnega gradiva, če je želela objavo gradiva v katalogu za naslednje šolsko leto, postopati hitreje. Od tožeče stranke je namreč pričakovati, da bo ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063528
ZPP člen 180, 180/1. ZASP člen 168.
določen denarni zahtevek – nepopolna tožba – civilna kazen
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja. Le določen zahtevek je namreč lahko podlaga za izvršljivost dajatvene sodbe, ki jo želi tožnik v tej pravdi doseči. Skrb za določno oblikovan zahtevek pa nosi tožeča stranka sama.
URS člen 8, 153. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 4, 17, 34, 36, 37.
tovorni list - prevozna in podprevozna pogodba - notifikacija
Presoja prevozne in podprevozne pogodbe po določilih CMR.
CMR določa, da lahko prevoznik, ki je po določbah konvencije plačal odškodnino oškodovancu, regresira znesek od prevoznika (prevoznikov), ki za škodo odgovarjajo.
Za medsebojna regresna razmerja se torej prav tako uporabljajo določila CMR.
Tovorni list je (le) potrdilo (dokaz) o sklenjeni prevozni pogodbi, pogodbenih pogojih in o sprejemu tovora s strani prevoznika, ne pa tudi o strankah prevozne pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vestno opravljanje dela
Tožnica bi morala vestno opravljati svoje delo, denarne iztržke bi morala predati v blagajno in jih izkazati z računi, ne glede na to, ali je tožena stranka v zvezi s tem izdala posebno navodilo. Ker ni tako ravnala, ampak je povzročila manke, na katere jo je tožena stranka že opozarjala, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 362, 362/2. ZPPSL člen 114, 114/1, 125, 160a. OZ člen 5, 6, 7, 10, 35, 39, 40, 1013, 1017. ZFPPIPP člen 23, 23/2, 256. ZHKS člen 15.
obstoj terjatve ob začetku stečajnega postopka – zamudne obresti od terjatev prijavljenih v stečaju – poroštvena zaveza – ničnost poroštvenih izjav – izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju
Začetek stečaja na tek obresti od terjatev ne vpliva.
Za ugotovitev obstoja terjatve odločilno stanje ob začetku stečajnega postopka (in ne ob uvedbi), za poplačilo pa stanje ob razdelitvi stečajne mase (sklep o glavni delitvi).
Z uspešnim izpodbijanjem pravnih dejanj v stečaju izpodbito pravno dejanje ne postane nično, pač pa zgolj brez učinka proti stečajni masi. Posledica uspelega izpodbijanja pa je tudi ta, da terjatev spet oživi, po pravočasni prijavi pa se ta upnik lahko poplača sorazmerno z ostalimi upniki.
S sklepom o zavrnitvi intervencije je sodišče odločilo o stranski intervenciji tretjetožene stranke, ne pa o pravici drugotožene stranke. Zato bi pritožbo zoper takšen sklep lahko vložila le tretjetožena stranka, ne pa drugotožena stranka, saj se sklep nanjo ne nanaša.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062106
ZASP člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 180, 180/1.
varstvo sorodnih pravic – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov – določenost tožbenega zahtevka
Pritožbeno stališče, da tožeča stranka višine civilne kazni po 4. odstavku 168. člena ZASP ne more sama določiti, ampak je dovolj, da predlaga njen izrek, določi pa jo lahko le sodišče tako, da upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni, kot to določa 4. odstavek 168. člena ZASP, v razponu od 0 do 200%, je napačno.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
Tožena stranka je po vložitvi tožbe delno izpolnila tožbeni zahtevek, ostali del tožbenega zahtevka pa je bil zavrnjen zaradi odpovedi zahtevku, tako da je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka šteti, kot da je tožnik s tožbenim zahtevkom deloma uspel.