O nelikvidnosti terjatve je mogoče govoriti le, če ta očitno ne obstoji.
Zmotno je pritožbeno stališče, da terjatvi obeh pravdnih strank nista bili pobotljivi, ker ni bil podan pogoj istovrstnosti terjatev, ker je vtoževana terjatev denarna, toženka pa je v pobot uveljavljala „neoddelane dni“ tožnice. Tožena stranka je namreč v prvostopenjskem postopku nedvoumno navedla, da je s pobotno izjavo terjala vračilo preveč plačanega dela tožnice, ki ga slednja ni opravila in da torej za plačilo preveč plačanega ni bilo podlage v sklenjeni pogodbi o zastopanju in njenih aneksih.
Vročilnica in pripeto obvestilo imata značaj javne listine, za katero se domneva resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Takšno domnevo pa je dovoljeno izpodbijati.
Neutemeljeno je sklicevanje na okoliščino, da naj bi tožena stranka imela s pošto sklenjen dogovor o uporabi poštnega predalnika. Ta dogovor namreč ne zavezuje pošte v zvezi z vročanjem sodnih pošiljk, saj za le-te veljajo kogentna določila ZPP.
separatni stroški – preložitev naroka – pravica do izjave
Če je bila trditvena podlaga nasprotne stranke podana po prvem naroku za glavno obravnavo, je stranki potrebno omogočiti, da se izjavi tako glede vprašanja upoštevnosti tovrstnih navedb nasprotne stranke, kakor tudi glede same vsebine navedb.
Potem, ko je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo 01. 06. 2010 vložila obširno pripravljalno vlogo na petih straneh, ki se nanaša tako na dejansko kot na pravno podlago tožbe tožeče stranke, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi sodišče moralo na naroku samem presoditi in oceniti ali je sploh tožeča stranka upravičena do roka za izjasnitev o tej vlogi tožene stranke. Takšno sklepanje bi bilo utemeljeno samo pod predpostavko, da bi že očitnostni preizkus vloge tožene stranke kazal na neupoštevnost te vloge tožene stranke v posledici učinkov prekluzije iz 286. člena ZPP.
ZDR člen 11, 11/1, 75, 79, 80, 80/1, 81, 81/1, 204, 204/3. OZ člen 29.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sporazum o prenehanju delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Tožena stranka, ki ni sprejela tožničine ponudbe za sporazumno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ni mogla brez volje oziroma soglasja tožnice ponudbe šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delavca. Njeno ravnanje, ko je zgolj na podlagi ponudbe delovno razmerje s zaključila, predstavlja poseg v pravice tožnice. Slednja je upravičena zahtevati sodno varstvo in sicer v tridesetih dneh od dneva, ko se je seznanila z opisanimi posegom v pravice.
cesija – nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja - nakazilo
Določbo 421. člena OZ je treba interpretirati v skladu z načelnim izhodiščem o nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja. To pomeni, da je treba navedeno določbo razlagati v smeri, da lahko dolžnik proti prevzemniku, poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, uveljavlja tudi ugovore proti odstopniku, ki so bili utemeljeni pred njegovim zavedanjem o cesiji. Za časovno razmejitev glede obstoja napake ni odločilen element njena pojavnost, ampak njen vzrok.
Med tem ko je učinek cesije v spremembi pripadnosti obligacijske pravice oziroma v njenem prehodu iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega, pa je učinek nakazila kot dvojne pooblastitve in sprejema nakazila zgolj v nastanku direktnega zahtevka asignatarja do asignata.
vročanje pravni osebi – sedež družbe – ponovno vročanje odločbe - rok za vložitev pritožbe
Pravni osebi se vroča na naslov sedeža družbe, ki je vpisan v registru.
Sodišče prve stopnje je v mesecu juniju 2010 sklep sicer res vročalo še na novi naslov tožeče stranke, vendar pa ob dejstvu, da je bil sklep pravilno vročen že dne 29. 04. 2010, ponovna vročitev ne povzroči, da bi pritožbeni rok začel teči znova oziroma na tak način ni mogoče podaljšati roka za vložitev pritožbe.
URS člen 156 , 160, 160/1, 160/1-1. ZPP člen 205, 205-6.
prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za oceno ustavnosti – pritožbeni razlogi zoper sklep o prekinitvi postopka
Pritožba temelji na zmotnem stališču, da so predmet preizkusa v primeru pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka predpostavke, na katerih temelji odločitev sodišča, da sproži postopek za oceno ustavnosti. Stališča, ki jih zastopa pritožnica, presegajo okvire instančnega preizkusa v postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka na podlagi 156. čl. Ustave RS.
Presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, je namreč v domeni sodišča, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o sami stvari. Vnaprejšnji instančni preizkus pravilnosti izbire prava bi v tem stadiju postopka pomenil nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem večstopenjskega odločanja in pravico strank do zajamčenih pravnih sredstev. Odločitev o skladnosti zakonov z ustavo pa spada med pristojnosti Ustavnega sodišča RS.
Kolikor učinkuje prenos denarne terjatve, izvirajoče iz gospodarske pogodbe kljub pogodbeno dogovorjeni prepovedi prenosa, učinkuje tudi prenos terjatve v zavarovanje kljub takšni prepovedi.
Stališče, da je Pravilnik o potrjevanju učbenikov za objavo v katalogu za naslednje šolsko leto določal izpolnitev samo enega pogoja in sicer predložitev gradiva v potrditev komisiji, najkasneje do konca koledarskega leta, je materialnopravno zmotno. Kot to pravilno navaja pritožnica gre le za formalni pogoj, kar pa ne pomeni, da predložitev gradiva v potrditev komisiji do konca koledarskega leta, že sama po sebi zadostuje za objavo gradiva v tiskanem katalogu učbenikov za prihodnje šolsko leto in jo zagotavlja.
Tožeča stranka bi morala v konkretnem primeru, glede na njeno strokovno usposobljenost, gre namreč za založnika z dolgoletno prakso, v postopku predložitve in dopolnjevanja učnega gradiva, če je želela objavo gradiva v katalogu za naslednje šolsko leto, postopati hitreje. Od tožeče stranke je namreč pričakovati, da bo ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
ZDR člen 52, 72, 72/1, 72/1-6, 75, 77, 77/2. ZUJIK člen 33, 50, 50/1.
javni zavod – ravnatelj – pogodba o zaposlitvi za določen čas – mandat
Pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje funkcije ravnatelja za določen čas, to je do dne, določenega z datumom (ne do prenehanja funkcije iz drugega razloga), ni zakonito prenehala na podlagi prenehanja funkcije ravnatelja. Prenehanja funkcije ravnatelja niti zakon niti pogodba o zaposlitvi ne predvidevata kot razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče ničnost sklepa presoja samo znotraj razlogov, kot jih uveljavlja stranka in nanje ne pazi, jih ne preverja po uradni dolžnosti.
Izostanek imenovanja posebnega zastopnika upravičuje k vložitvi tožbe v imenu družbe na zahtevo manjšine, zato ni mogoče šteti, da je sklep o vložitvi odškodninske tožbe, ki hkrati ne imenuje posebnega zastopnika, v takšnem nasprotju z zakonom, da bi slednje upravičevalo sodišče k njegovo razveljavitvi.
odpravnina – zamudna sodba – razlog izpodbijanja – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Neutemeljeno je pritožbeno opozarjanje tožene stranke na zmotno ugotovljeno dejansko stanje (da je tožnici že nakazala določen del odpravnine), saj se zamudna sodba iz tega razloga v pritožbenem postopku ne more izpodbijati. Pri izdaji zamudne sodbe se namreč šteje, da tožena stranka, ki ne poda odgovora na tožbo oziroma ga poda po izteku zakonsko določenega roka, navedbe tožnice (da odpravnine ni prejela) priznava kot resnične.
ZVITIZR člen 34, 35. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1. ZIL člen 97.
blagovna znamka – kolektivna blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - pogodbeni prenos znamke – univerzalni pravni naslednik družbe
Tudi pravice iz blagovne znamke so lahko predmet prenosa na podlagi pravnega posla. Tožena stranka, katere pravna prednica je torej soglašala s prenosom teh upravičenj na novega nosilca, se zato po prenehanju pogodbene podlage za uporabo znaka, ki je zaščiten kot blagovna znamka, ne more več sklicevati na uporabo tega znaka pred prijavo te pravice, ki je bila sicer podana s strani njenega pravnega prednika.
zamudna sodba – pritožba – pravni interes – vpis delovne dobe v delovno knjižico
Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper zamudno sodbo v delu, v katerem je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, tako da se v tem delu pritožba zavrže.
Tožbeni zahtevek za vpis delovne dobe v delovno knjižico ni utemeljen, saj takšna obveznost delodajalca po 1. 1. 2009 ni več predpisana.
URS člen 8, 153. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 4, 17, 34, 36, 37.
tovorni list - prevozna in podprevozna pogodba - notifikacija
Presoja prevozne in podprevozne pogodbe po določilih CMR.
CMR določa, da lahko prevoznik, ki je po določbah konvencije plačal odškodnino oškodovancu, regresira znesek od prevoznika (prevoznikov), ki za škodo odgovarjajo.
Za medsebojna regresna razmerja se torej prav tako uporabljajo določila CMR.
Tovorni list je (le) potrdilo (dokaz) o sklenjeni prevozni pogodbi, pogodbenih pogojih in o sprejemu tovora s strani prevoznika, ne pa tudi o strankah prevozne pogodbe.
Tožena stranka je po vložitvi tožbe delno izpolnila tožbeni zahtevek, ostali del tožbenega zahtevka pa je bil zavrnjen zaradi odpovedi zahtevku, tako da je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka šteti, kot da je tožnik s tožbenim zahtevkom deloma uspel.
Ko je upnik predlagal zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine, slednje ni dolžan priložiti predlogu, ampak jo mora v njem (le) določno označiti (2. odst. 41. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062120
OZ člen 6, 125, 125/1, 131, 171, 239, 264. ZSV člen 37.
pogodba o najemu poslovnega prostora – preventivno varovanje območja – primerna skrbnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – prispevek oškodovanca – ugovor pasivne legitimacije – kršitev pogodbe – obstoj pogodbenega razmerja – poslovna odškodninska odgovornost
Če se ugotovi, da so vlomilci vstopili v poslovni prostor skozi strop enostavno, brez premagovanja večjih ovir, se je treba vprašati, ali je prvotožena stranka pri opravljanju svojih pogodbenih obveznosti (preventivnem varovanju območja) pokazala primerno skrbnost. Upoštevati je treba, da je do vloma prišlo na nenavaden način: nedvomno pričakovanja strank ob podpisu pogodbe niso bila takšna glede varovanja območja, ampak je tožeča stranka utemeljeno pričakovala, da bo ne le ona sama varovala poslovne prostore ampak, da bo tudi prvotožena stranka s preventivnim varovanjem območja (in tudi skupnih delov objekta) storila vse, da se prepreči ali zmanjša možnost rizika vloma.
Ker tožeča stranka ni stranka pogodbenega razmerja, proti drugotoženi stranki ne more uveljavljati zahtevkov zaradi nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti iz pogodbenega razmerja s prvotoženo stranko. Zmotno je stališče, da ni pomembno, na kakšen način je bila drugotožena stranka zadolžena za skrbno varovanje. Tožeča stranka se na neposlovno odškodninsko odgovornost ne more sklicevati mimo sklenjene pogodbe ter pri tem navajati, da je drugotožena stranka kršila določila sklenjene pogodbe, saj gre pri domnevnem neskrbnem ravnanju drugotožene stranke eventuelno za kršitev pogodbenih obveznosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062106
ZASP člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 180, 180/1.
varstvo sorodnih pravic – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov – določenost tožbenega zahtevka
Pritožbeno stališče, da tožeča stranka višine civilne kazni po 4. odstavku 168. člena ZASP ne more sama določiti, ampak je dovolj, da predlaga njen izrek, določi pa jo lahko le sodišče tako, da upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni, kot to določa 4. odstavek 168. člena ZASP, v razponu od 0 do 200%, je napačno.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.