podjem – rok plačila – pogoj za plačilo izvajalcu – neplačevanje investitorja
Pritožnik sicer trdi, da je smisel sporne pogodbene določbe v tem, da tudi izvajalec nosi del rizika neplačevanja investitorja. Vendar pa bi moral biti takšen prenos rizika, glede na to, da je bila med pravdnima strankama sklenjena povsem običajna podjemna pogodba, pri kateri je odplačnost bistvena sestavina, izrecno in jasno določen, kar pa v danem primeru ni mogoče zaključiti.
Določba, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja, ter da izpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled.
Vročilnica in pripeto obvestilo imata značaj javne listine, za katero se domneva resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Takšno domnevo pa je dovoljeno izpodbijati.
Neutemeljeno je sklicevanje na okoliščino, da naj bi tožena stranka imela s pošto sklenjen dogovor o uporabi poštnega predalnika. Ta dogovor namreč ne zavezuje pošte v zvezi z vročanjem sodnih pošiljk, saj za le-te veljajo kogentna določila ZPP.
separatni stroški – preložitev naroka – pravica do izjave
Če je bila trditvena podlaga nasprotne stranke podana po prvem naroku za glavno obravnavo, je stranki potrebno omogočiti, da se izjavi tako glede vprašanja upoštevnosti tovrstnih navedb nasprotne stranke, kakor tudi glede same vsebine navedb.
Potem, ko je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo 01. 06. 2010 vložila obširno pripravljalno vlogo na petih straneh, ki se nanaša tako na dejansko kot na pravno podlago tožbe tožeče stranke, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi sodišče moralo na naroku samem presoditi in oceniti ali je sploh tožeča stranka upravičena do roka za izjasnitev o tej vlogi tožene stranke. Takšno sklepanje bi bilo utemeljeno samo pod predpostavko, da bi že očitnostni preizkus vloge tožene stranke kazal na neupoštevnost te vloge tožene stranke v posledici učinkov prekluzije iz 286. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vestno opravljanje dela
Tožnica bi morala vestno opravljati svoje delo, denarne iztržke bi morala predati v blagajno in jih izkazati z računi, ne glede na to, ali je tožena stranka v zvezi s tem izdala posebno navodilo. Ker ni tako ravnala, ampak je povzročila manke, na katere jo je tožena stranka že opozarjala, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062100
ZPP člen 212, 285, 333, 333/1, 480, 495, 495/1.
stroški upravljanja v ožjem pomenu - plačila dobaviteljem – aktivna legitimacija upravnika za plačila dobaviteljem – kondikcijski zahtevek – vplačila v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad – napačen pravni pouk – trditvena podlaga za povrnitev stroškov upravljanja – ključ delitve stroškov – materialno procesno vodstvo
Napačen pravni pouk pa tožeči stranki v konkretnem primeru ni šel v škodo, saj je pritožbeno sodišče upoštevalo dopolnitev pritožbe (podane v 15 dnevnem roku), prav tako je presojalo vse v pritožbi zatrjevane pritožbene razloge (tudi tiste, ki se izključeni iz presoje v postopkih v sporih majhne vrednosti – 1. odstavek 458. člena ZPP).
Tožeča stranka (upravnik) bi aktivno legitimacijo za vtoževanje neplačanih obveznosti do dobaviteljev lahko pridobila s plačilom iz lastnih sredstev. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve (po kondikcijski podlagi). Ta zahteva trditve o prikrajšanju in obogatitvi. Prvo lahko nastane samo pod pogojem, da je stroške dobaviteljem plačal upravnik iz svojih sredstev.
Upravnik nima aktivne legitimacije za vtoževanje sredstev rezervnega sklada.
S sklepom o zavrnitvi intervencije je sodišče odločilo o stranski intervenciji tretjetožene stranke, ne pa o pravici drugotožene stranke. Zato bi pritožbo zoper takšen sklep lahko vložila le tretjetožena stranka, ne pa drugotožena stranka, saj se sklep nanjo ne nanaša.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062139
ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5. ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 47/1, 47/1-b.
obseg varstva blagovne znamke – slogan – kombinacija znakov zavarovanih z eno znamko – opisni pomen besed – razlikovalni učinek blagovne znamke – prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo – usmerjeno opozorilo sodišča
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu 1. odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Kadar je blagovna znamka sestavljena iz kombinacije večih znakov v smislu 1. odstavka 42. člena ZIL-1, je kršitev take blagovne znamke podana tudi z uporabo posameznega od znakov, vključenih v blagovno znamko. Vendar to velja samo pod predpostavko, da takšen znak v blagovni znamki (v kateri je vključen v kombinaciji z drugimi znaki) ustvarja razlikovalni učinek za blago ali storitev, za katero je uveljavljana registracija blagovne znamke. Če blagovna znamka vsebuje med drugim tudi kombinacijo več besed v smislu slogana, to ne pomeni, da seže zaščita blagovne znamke tako daleč, da bi imetnik pravice lahko prepovedal uporabo tudi tistih besed, ki imajo zgolj opisni oziroma pojasnjevalni namen in s tem ne ustvarjajo razlikovalnega učinka blagovne znamke.
pooblaščenec – pooblastilo – stroški - delni uspeh - pogodba o delu - pravočasno grajanje napak
Peti odst. 98. čl. ZPP se nanaša le na primer, ko odvetnik za stranko vloži vlogo, ki ji ne predloži pooblastila (v takšnem primeru pa sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže). V obravnavanem primeru torej ni šlo za vlogo, ampak za zastopanje na naroku.
OZ člen 111, 111/1, 111/2. ZPP člen 130, 130/4, 286b 286b/1, 453, 456.
delna izpolnitev obveznosti - opozorilo na posebnosti spora majhne vrednosti – takojšnje notificiranje procesnih kršitev
Ker je bilo ugotovljeno, da predstavlja posel celoto, praviloma velja, da upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve.
Trditveno breme glede okoliščine, da narava obveznosti tožeči stranki nalaga dolžnost sprejeti delno izpolnitev, je bilo na toženi stranki, ki pa takih trditev tekom postopka na prvi stopnji ni podala.
Tudi očitek procesne kršitve 453. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je tožeči stranki pustilo odgovarjati na naroku, ni utemeljen. Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. V tem primeru se je cel postopek vodil po pravilih, ki veljajo za redni postopek. Zato bi morala tožena stranka na kršitev določb ZPP o sporih majhne vrednosti opozoriti že pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 362, 362/2. ZPPSL člen 114, 114/1, 125, 160a. OZ člen 5, 6, 7, 10, 35, 39, 40, 1013, 1017. ZFPPIPP člen 23, 23/2, 256. ZHKS člen 15.
obstoj terjatve ob začetku stečajnega postopka – zamudne obresti od terjatev prijavljenih v stečaju – poroštvena zaveza – ničnost poroštvenih izjav – izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju
Začetek stečaja na tek obresti od terjatev ne vpliva.
Za ugotovitev obstoja terjatve odločilno stanje ob začetku stečajnega postopka (in ne ob uvedbi), za poplačilo pa stanje ob razdelitvi stečajne mase (sklep o glavni delitvi).
Z uspešnim izpodbijanjem pravnih dejanj v stečaju izpodbito pravno dejanje ne postane nično, pač pa zgolj brez učinka proti stečajni masi. Posledica uspelega izpodbijanja pa je tudi ta, da terjatev spet oživi, po pravočasni prijavi pa se ta upnik lahko poplača sorazmerno z ostalimi upniki.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo
Tožena stranka je s tem, ko ni poskrbela za primerno opravljanje dela, tako da bi se opravilo skladno z navodili, opustila izvrševanje varstvenih pravil. Zaradi te opustitve je podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu.
Ko je upnik predlagal zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine, slednje ni dolžan priložiti predlogu, ampak jo mora v njem (le) določno označiti (2. odst. 41. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).
doplačilo storitev institucionalnega varstva – financiranje socialno varstvene dejavnosti iz proračuna občine – stroški storitev v zavodih za odrasle – predhodno vprašanje
Ob sprejetju in začetku veljavnosti ZSV ni vseboval določila, da se stroški institucionalnega varstva v primeru prijave stalnega prebivališča na naslovu zavoda financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu zavoda. To določilo je bilo sprejeto šele v letu2004.
Kolikor učinkuje prenos denarne terjatve, izvirajoče iz gospodarske pogodbe kljub pogodbeno dogovorjeni prepovedi prenosa, učinkuje tudi prenos terjatve v zavarovanje kljub takšni prepovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063528
ZPP člen 180, 180/1. ZASP člen 168.
določen denarni zahtevek – nepopolna tožba – civilna kazen
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja. Le določen zahtevek je namreč lahko podlaga za izvršljivost dajatvene sodbe, ki jo želi tožnik v tej pravdi doseči. Skrb za določno oblikovan zahtevek pa nosi tožeča stranka sama.
odpravnina – zamudna sodba – razlog izpodbijanja – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Neutemeljeno je pritožbeno opozarjanje tožene stranke na zmotno ugotovljeno dejansko stanje (da je tožnici že nakazala določen del odpravnine), saj se zamudna sodba iz tega razloga v pritožbenem postopku ne more izpodbijati. Pri izdaji zamudne sodbe se namreč šteje, da tožena stranka, ki ne poda odgovora na tožbo oziroma ga poda po izteku zakonsko določenega roka, navedbe tožnice (da odpravnine ni prejela) priznava kot resnične.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – alkoholiziranost – utemeljen razlog
Glede na to, da je tožena stranka prisotnost alkohola v krvi tožnika merila šele popoldne, pri čemer je bila koncentracija alkohola v krvi nizka, in da tožnik spornega dne ni opravljal nobenih zadolžitev, ni podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
vročanje pravni osebi – sedež družbe – ponovno vročanje odločbe - rok za vložitev pritožbe
Pravni osebi se vroča na naslov sedeža družbe, ki je vpisan v registru.
Sodišče prve stopnje je v mesecu juniju 2010 sklep sicer res vročalo še na novi naslov tožeče stranke, vendar pa ob dejstvu, da je bil sklep pravilno vročen že dne 29. 04. 2010, ponovna vročitev ne povzroči, da bi pritožbeni rok začel teči znova oziroma na tak način ni mogoče podaljšati roka za vložitev pritožbe.
cesija – nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja - nakazilo
Določbo 421. člena OZ je treba interpretirati v skladu z načelnim izhodiščem o nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja. To pomeni, da je treba navedeno določbo razlagati v smeri, da lahko dolžnik proti prevzemniku, poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, uveljavlja tudi ugovore proti odstopniku, ki so bili utemeljeni pred njegovim zavedanjem o cesiji. Za časovno razmejitev glede obstoja napake ni odločilen element njena pojavnost, ampak njen vzrok.
Med tem ko je učinek cesije v spremembi pripadnosti obligacijske pravice oziroma v njenem prehodu iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega, pa je učinek nakazila kot dvojne pooblastitve in sprejema nakazila zgolj v nastanku direktnega zahtevka asignatarja do asignata.