OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056177
ZSKZ člen 14, 41/1. ZSpo člen 17, 64, 64/1. ZLNDL člen 2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 337, 337/1.
lastninjenje – družbena lastnina – kmetijska zemljišča – športni objekti
Tožnica, ki je na spornih (kmetijskih) zemljiščih, ki so bila družbena lastnina pridobila lastninsko pravico na podlagi ZSKZ, ostaja lastnica zemljišč, ne glede na kasneje sprejet ZSpo, ker na njih ni športnih objektov.
OZ člen 190, 198, 346, 347. ZASP člen 156, 157, 159.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – zastaranje avtorskih zahtevkov – verzijski zahtevek
Konkretni tožbeni zahtevek ne izvira iz pogodbenega razmerja med strankama, kjer bi stranki določili krajši zastaralni rok, ampak gre za enostranski akt tožnika, ki svojo terjatev utemeljuje neposredno na podlagi zakona in v ta namen kršitelju avtorske pravice mesečno izstavlja račun za plačilo nadomestila. Sporni zahtevek je tako po svoji naravi verzijski zahtevek, za katerega velja petletni zastaralni rok.
zaznamba izvršbe – hipoteka – obseg presoje pogojev za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. čl. ZZK-1 in za vknjižbo hipoteke po 88. čl. ZZK-1.
Pobotnica predstavlja zanesljiv dokaz, da je obveznost zaradi izpolnitve prenehala. Pri tem gre za dejansko domnevo, ki pa jo je dopustno izpodbijati z nasprotnim dokazom.
delovna nesreča – elementi odškodninske odgovornosti - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu – vzročna zveza
Glede na nujnost obstoja obeh elementov za ugotovitev odškodninske odgovornosti tožene stranke kot delodajalca (opustitev izvedbe vseh ali nekaterih zahtevanih ukrepov iz varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi in vzročna zveza med poškodbo zavarovanca tožeče stranke ter opustitvijo ukrepov s področja varstva pri delu), je za pravilno presojo pravno relevantne vzročnosti potrebno presoditi, kateri so tisti ukrepi, ki niso bili izvedeni ali pa so bili pomanjkljivo izvedeni, ki so odločilno vplivali na obstoj takšne pravno relevantne vzročnosti. Ne zadošča zgolj ugotovitev, da nekateri ukrepi dejansko niso bili izvedeni ne da bi se ugotavljal njihov pravno relevanten vpliv na poškodbo. Pri tem pa je zlasti odločilno, da se mora pravno relevantna vzročnost presojati glede na predvidene nevarnosti in škodljivosti, ki lahko nastanejo pri normalni uporabi delovne opreme in če gre za izredne okoliščine, tudi v teh okoliščinah.
Razmerje med tožnico in njeno pooblaščenko je mandatno razmerje, v katerem odvetnik ne prevzame odgovornosti za uspeh svojega dela, temveč odgovarja le za škodo, ki bi nastala zaradi njegovega nestrokovnega ali nevestnega dela.
poslovni prostor – vlaganja – najemnikova vzgajanja v poslovni prostor
Ko gre za najemnikova vlaganja v poslovni prostor, je treba ločevati med vlaganji, s katerimi najemnik tako uredi poslovni prostor, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen z najemno pogodbo, in vlaganji, ki ta okvir (stroški ureditve, popravil in vzdrževanja) presegajo. Prva so urejena z dispozitivnimi določbami 14. do 17. člena ZPSPP, povračila za druge pa je mogoče zahtevati na podlagi pogodbe (če je bilo pogodbeno razmerje urejeno tudi glede vlaganj) ali pa na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi oziroma poslovodstvu brez naročila.
nepremoženjska škoda – nevšečnosti med zdravljenjem – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – omejitev intimnosti stikov
Omejitev intimnosti stikov z ženo in nežnosti do otrok v času zdravljenja je nevšečnost v zvezi z zdravljenjem in ne začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
ZOZP člen 2a, 7, 21, 21/1, 21/2, 22. SPZ člen 60, 60/1.
sprememba lastništva med trajanjem zavarovanja – pogodba o zavarovanju avtomobilske odgovornosti – prenehanje zavarovalne pogodbe
Kljub spremembi lastništva, na novo lastnico niso prešle tudi pravice in obveznosti iz pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Z novelo iz leta 2001 spremenjeni 22. čl. ZOZP namreč določa, da, če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati šele, ko novi lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, to pogodbo pa mora novi lastnik skleniti najkasneje pred registracijo vozilo na svoje ime. Toženec je tako še vedno ostal zavarovanec.
Namen določbe 29. člen SPZ je varovanje zapuščine v korist dedičev, svoj namen pa doseže v tistih primerih, kadar nobeden od dedičev nima dejanske oblasti nad zapustnikovo stvarjo, zapuščino pa je treba zaščititi pred posegi tretjih. Tožnik in njegova žena M. M. sta bila soposestnika sporne nepremičnine, po smrti svoje žene pa je tožnik postal dejanski posestnik te nepremičnine v celoti. Toženec je kot sodedič M.M. v trenutku njene smrti sicer pridobil zakonito soposest, ki pa ne more konkurirati močnejši, dejanski tožnikovi posesti. Posestno varstvo je v prvi vrsti namenjeno varovanju obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarjo. Zato toženčeva zakonita soposest ne more biti enakovredna tožnikovi dejanski posesti.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnino, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če je upnik hipoteko pridobil že prej, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom in zemljiškoknjižno sodišče le odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižena hipoteka.
ZZK-1 člen 200, 201. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki v zemljiška katastra člen 5.
prenos ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno – postopek poprave prenosa ročno vodene zemljiške knjige – pomotni vpis
Uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti, do katere lahko pride pri končni uskladitvi, zato je potrebno za odpravo teh pomanjkljivosti uporabiti določbe o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pomotni vpis.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – načelo kontradiktornosti
S tem, ko udeleženec v ugovoru zatrjuje, da listine katere vzpostavitev se v tem postopku zahteva, ni nikoli podpisal ter da je podpis na listini ponarejen, izpodbija obstoj te listine oziroma zatrjuje, da listina katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena.
ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo
Naloga sodišča je zagotoviti varstvo pravic v konkretnem sporu, ne pa izdajanje pravnih mnenj v ugotovitvenih odločbah.
Pravni interes nima zveze z utemeljenostjo zahtevka in se presoja izključno glede na trditve predlagateljev. Gre za miselni preizkus, ali bi v primeru, če bi zatrjevano pravno razmerje obstajalo, predlagatelji imeli pravno korist od tega, da se to pravno razmerje s sodno odločbo ugotovi. Pomanjkanje pravnega interesa je formalna pomanjkljivost, ki je stvar procesnega prava in se ne more odpraviti z materialnim procesnim vodstvom.
ZOR člen 178, 178/1. ZOZP člen 20. ZPP člen 14, 282, 282/2.
zavarovalni primer – nastanek škodnega dogodka – zavarovalniška goljufija
Sodba sodišče veže, ko je razglašena, če pa ni javno razglašena, pa tedaj, ko je pisno dostavljena strankam.
To, da je bila zavržena kazenska ovadba zoper tožnico zaradi (zavarovalniške) goljufije, pravdnemu sodišču ne preprečuje presoje, ali je do zavarovalnega primera prišlo.
V času izdaje izpodbijanega sklepa je še veljalo določilo 2. odst. 108. člena ZPP, po katerem je sodišče nepopolno vlogo zavrglo, če jo je vložil odvetnik, ne da bi ga poprej pozvalo k njeni dopolnitvi. Ustavno sodišče RS je to zakonsko določilo naknadno razveljavilo. Ker je razveljavitev začela učinkovati prej, preden je bilo o predlogu za obnovo pravnomočno odločeno, bi bilo treba izpodbijani sklep sicer razveljaviti. Kljub temu pa sodišče druge stopnje izpodbijanega sklepa ni razveljavilo. V obravnavanem primeru bi bila namreč razveljavitev sama sebi namen, saj toženec z nikakršno dopolnitvijo svojega predloga ne bi mogel več narediti pravočasnega.