OZ člen 190, 198, 346, 347. ZASP člen 156, 157, 159.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – zastaranje avtorskih zahtevkov – verzijski zahtevek
Konkretni tožbeni zahtevek ne izvira iz pogodbenega razmerja med strankama, kjer bi stranki določili krajši zastaralni rok, ampak gre za enostranski akt tožnika, ki svojo terjatev utemeljuje neposredno na podlagi zakona in v ta namen kršitelju avtorske pravice mesečno izstavlja račun za plačilo nadomestila. Sporni zahtevek je tako po svoji naravi verzijski zahtevek, za katerega velja petletni zastaralni rok.
Čeprav bi stranka s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks lahko dosegla oprostitev šele za taksno obveznost, ki ji bo nastala v zvezi z morebitnimi pravnimi sredstvi, to ne pomeni, da nima pravnega interesa za svoj predlog, čeprav postopek na prvi stopnji še ni končan.
ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo
Naloga sodišča je zagotoviti varstvo pravic v konkretnem sporu, ne pa izdajanje pravnih mnenj v ugotovitvenih odločbah.
Pravni interes nima zveze z utemeljenostjo zahtevka in se presoja izključno glede na trditve predlagateljev. Gre za miselni preizkus, ali bi v primeru, če bi zatrjevano pravno razmerje obstajalo, predlagatelji imeli pravno korist od tega, da se to pravno razmerje s sodno odločbo ugotovi. Pomanjkanje pravnega interesa je formalna pomanjkljivost, ki je stvar procesnega prava in se ne more odpraviti z materialnim procesnim vodstvom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0057665
ZPP člen 13,206, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-14. ZDavP člen 234, 240, 240/1, 240/6. Direktiva Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z prelevmani, davki in drugimi ukrepi člen 12, 12/1, 17.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izvršljivost odločbe belgijskega organa – davčni dolžnik – postopek davčne izvršbe – porazdelitev pristojnosti med organi držav članic
V postopku, ki se vodi na podlagi zaprosila, je zato, upoštevajoč te določbe, lahko predmet preiskusa zgolj pravilnost in popolnost zaprosila tuje države ter sam postopek, ki se nato na tej podlagi vodi, ne pa morebitna pravilnost ali nepravilnost izvršilnega naslova, njegova predhodna vročitev in morebitne druge napake pred organi države prosilke. Vse to je stvar postopkov v državi prosilki.
ZFPPIPP člen 5, 14, 48, 49, 50, 121, 383. ZPP člen 206.
postopek zaradi insolventnosti – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – skupno premoženje zakoncev - pogoji za začetek stečajnega postopka – osebni stečaj - smiselna uporaba določb ZPP – temeljna načela stečajnega postopka
Sodišče mora pri odločanju o tem, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje, upoštevati temeljna načela stečajnega postopka, kot so opredeljena v specialnem predpisu, to je ZFPPIPP, ki veljajo tudi v postopku osebnega stečaja, med njimi tudi načelo hitrosti postopka. Zat mora tehtati med temi načeli in med določili ZPP, ki se v postopku insolventnosti uporabljajo le smiselno (podrejeno) ter pri svojem procesnem delovanju prednostno zasledovati načela, ki veljajo v postopkih zaradi insolventnosti.
Različnost izpodbojnih domnev kaže na to, da je potrebno obstoj položaja insolventnosti presojati različno, če gre za trajnejšo nelikvidnost ali pa za dolgoročno plačilno nesposobnost. Kolikor se ugotovi obstoj enega od alternativno določenih položajev insolventnosti, je izpolnjen pogoj za začetek stečajnega postopka, če ni drugih zakonskih ovir.
Razmerje med tožnico in njeno pooblaščenko je mandatno razmerje, v katerem odvetnik ne prevzame odgovornosti za uspeh svojega dela, temveč odgovarja le za škodo, ki bi nastala zaradi njegovega nestrokovnega ali nevestnega dela.
poslovni prostor – vlaganja – najemnikova vzgajanja v poslovni prostor
Ko gre za najemnikova vlaganja v poslovni prostor, je treba ločevati med vlaganji, s katerimi najemnik tako uredi poslovni prostor, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen z najemno pogodbo, in vlaganji, ki ta okvir (stroški ureditve, popravil in vzdrževanja) presegajo. Prva so urejena z dispozitivnimi določbami 14. do 17. člena ZPSPP, povračila za druge pa je mogoče zahtevati na podlagi pogodbe (če je bilo pogodbeno razmerje urejeno tudi glede vlaganj) ali pa na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi oziroma poslovodstvu brez naročila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0060698
ZPP člen 1, 181, 181/1, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 17. SZ-1 člen 28, 28/1, 29, 29/4, 32, 33, 182. ZNP člen 17, 112.
pravovarstveni interes za ugotovitveno tožbo - ustavitev nepravdnega postopka – pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Če je odločitev v nepravdnem postopku, v katerem bi sodišče moralo odločati po pravilih pravdnega postopka, obremenjena z bistveno kršitvijo postopka, se nepravdni postopek ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred prisojnim sodiščem.
Ker od vložitve vloge z dne 12. 03. 2010 dalje predlagatelji ne zahtevajo več oblikovanja pravnega razmerja, ampak odločitev v sporu o obstoju civilnopravnega razmerja, je o zadevi treba odločiti po pravilih pravdnega postopka.
skupno premoženje – obseg skupnega premoženja - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje – delitev skupnega premoženja v pravdi – poslovni delež zakonca – zastaranje zahtevka po prodaji predmeta skupnega premoženja
Če med zakoncema ni možen dogovor o ureditvi premoženjskih razmer, se v pravdnem postopku ugotovi obseg skupnega premoženja in deleži zakoncev na skupnem premoženju, v nepravdnem postopku pa se opravi delitev po pravilih o delitvi skupnega premoženja. Le v izjemnih primerih se lahko že v pravdnem postopku uveljavljajo zahtevki, s katerimi se zahteva delitev skupnega premoženja. Obstajati morajo opravičljive okoliščine in nobena stranka ne sme nasprotovati delitvi skupnega premoženja v pravdnem postopku oziroma so ugovori stranke neutemeljeni glede na predmet delitve.
Po prodaji predmeta skupnega premoženja s strani zakonca, začne zastaranje denarnega zneska drugega zakonca teči takrat, ko zaradi pravnomočne sodbe v pravdnem postopku ali poravnave v (ne)pravdnem postopku ali sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki je sklenjen v predpisani notarski obliki, ni več spora o deležih na tem premoženju.
delovna nesreča – elementi odškodninske odgovornosti - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu – vzročna zveza
Glede na nujnost obstoja obeh elementov za ugotovitev odškodninske odgovornosti tožene stranke kot delodajalca (opustitev izvedbe vseh ali nekaterih zahtevanih ukrepov iz varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi in vzročna zveza med poškodbo zavarovanca tožeče stranke ter opustitvijo ukrepov s področja varstva pri delu), je za pravilno presojo pravno relevantne vzročnosti potrebno presoditi, kateri so tisti ukrepi, ki niso bili izvedeni ali pa so bili pomanjkljivo izvedeni, ki so odločilno vplivali na obstoj takšne pravno relevantne vzročnosti. Ne zadošča zgolj ugotovitev, da nekateri ukrepi dejansko niso bili izvedeni ne da bi se ugotavljal njihov pravno relevanten vpliv na poškodbo. Pri tem pa je zlasti odločilno, da se mora pravno relevantna vzročnost presojati glede na predvidene nevarnosti in škodljivosti, ki lahko nastanejo pri normalni uporabi delovne opreme in če gre za izredne okoliščine, tudi v teh okoliščinah.
odškodnina za posebno težko invalidnost – duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega – osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine – posredni oškodovanec
Posebno težka invalidnost, ki je predpostavka za pravno priznano nepremoženjsko škodo tožnikov kot posrednih oškodovancev, je pravni standard, ki terja omejen pristop. Odškodnina za škodo posrednih oškodovancev se namreč prisodi le izjemoma. Že iz samega pojma posebno težka invalidnost izhaja, da gre za najtežje primere hudih primerov invalidnosti.
Obstoj trajnejše življenjske skupnosti je torej predpostavka za pravico do odškodnine le za brate in sestre, ne pa tudi za člane ožje družine, to je za zakonca, otroke in starše.
sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti – vrednost spornega predmeta – pristojnost sodišča – stvarna pristojnost – zapuščina – delitev dediščine – skupnost dedičev – nujno sosporništvo – materialno sosporništvo pravni pouk – vezanost na pravni pouk – prava neuka stranka
Tožniki so res sodediči po pokojnem J. B., ki so višino zahtevka utemeljili z višino dednega deleža, vendar ne uveljavljajo zahtevka na dednopravni podlagi, temveč verzijski zahtevek. Glede na to, da so si dediščino že razdelili, ne vzdrži pritožbena trditev, da bi lahko zahtevek kot skupnost dedičev uveljavljali le enotno. Zato gre tožnike šteti za navadne (materialne) sospornike, vrednost tožbenega zahtevka pa se posledično presoja ločeno za vsakega tožnika posebej.
Ni mogoče trditi, da je prava neuka stranka prikrajšana za dejansko in učinkovito seznanitev s pravnimi posledicami ravnanja sodišča zgolj zato, ker je te sodišče zapisalo v obrazložitvi sklepa in ne morda v izrek ali pravni pouk.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0062994
OZ člen 247, 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 366, 367, 367/1. ZST-1 člen 13, 39. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 8, 14. ZPP člen 105a. ZPP-D člen 130, 130/1.
pogodbena kazen – občasna terjatev – triletni zastaralni rok – neposredno izvršljiv notarski zapis – pretrganje zastaranja – predlog za izvršbo – bodoča terjatev – judikatna terjatev – začetek uporabe ZST-1 – plačilo takse kot procesna predpostavka
Če je pogodbena kazen določena za vsak dan zamude, gre za občasno terjatev, za katero velja triletni zastaralni rok.
Upoštevaje prehodno določbo 1. odstavka 130. člena ZPP-D, v kateri je določeno, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače, in ostale prehodne določbe, ki ne določajo izjeme od te določbe za začetek veljavnosti 18. člena ZPP-D, s katerim je bila spremenjena sporna določba 105.a člena ZPP, je treba v konkretni pravdi upoštevati tudi novelirano določbo 105. a člena ZPP, kljub temu, da je postopek začel teči pred uveljavitvijo novele ZPP-D.
ZOR člen 178, 178/1. ZOZP člen 20. ZPP člen 14, 282, 282/2.
zavarovalni primer – nastanek škodnega dogodka – zavarovalniška goljufija
Sodba sodišče veže, ko je razglašena, če pa ni javno razglašena, pa tedaj, ko je pisno dostavljena strankam.
To, da je bila zavržena kazenska ovadba zoper tožnico zaradi (zavarovalniške) goljufije, pravdnemu sodišču ne preprečuje presoje, ali je do zavarovalnega primera prišlo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056177
ZSKZ člen 14, 41/1. ZSpo člen 17, 64, 64/1. ZLNDL člen 2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 337, 337/1.
lastninjenje – družbena lastnina – kmetijska zemljišča – športni objekti
Tožnica, ki je na spornih (kmetijskih) zemljiščih, ki so bila družbena lastnina pridobila lastninsko pravico na podlagi ZSKZ, ostaja lastnica zemljišč, ne glede na kasneje sprejet ZSpo, ker na njih ni športnih objektov.
Obveznost na podlagi določila 117. člena OZ (nemožnost izpolnitve) ugasne le, če je izpolnitev objektivno nemogoča, če jo nihče ne more opraviti. Če obveznost lahko opravi nekdo drug, obveznost ne ugasne.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnino, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če je upnik hipoteko pridobil že prej, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom in zemljiškoknjižno sodišče le odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižena hipoteka.
Določbe obligacijskega prava tistemu, ki sprejme ponudbo, sicer ne omogočajo enostranskega odstopa od sklenjene pogodbe oziroma umika sprejema ponudbe, razen če bi ponudnik izjavo o umiku prejel pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo.
Če je bila sklenjena pogodba s predkupnim upravičencem, ki ima najboljši vrstni red, sporazumno razvezana, je za ponudnike nastala dolžnost skleniti pogodbo s predkupnim upravičencem, ki ima naslednjo najboljšo predkupno pravico.