razveza zakonske zveze – ureditev stikov – način izvrševanja stikov - korist otroka – določitev preživnine za mladoletnega otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka, biti mora skladen z ustrojem življenja in imeti določen ritem.
Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.
Prvostopno sodišče je ocenilo, da obstajajo vsi elementi dejanskega stanu, ki je opredeljen v 2. točki 1. odstavka 19. člena ZFPPod. Ker je ugotovilo, da že prijavljena terjatev družbe M. I. d.o.o. Ljubljana presega znesek vtoževane terjatve, se je ukvarjalo le z vprašanjem obstoja te terjatve. Pri tem je pravilno kot pravno odločilno upoštevalo, da terjatev upnika M. I. d.o.o. temelji na pravnomočni sodni odločbi, plačilnemu nalogu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 13/2004 z dne 11. 10. 2004.
Obveznost tožeče stranke, da ravna v skladu z določbo 10. člena ZFPPod in predlaga stečajni postopek oziroma postopek prisilne poravnave v skladu z določbo 1. odstavka 13. člena ZFPPod, je torej obstajala ves čas ugotovljene kapitalske neustreznosti, vse od leta 1999 dalje. Ves ta čas je torej obstajalo tudi stanje protipravne opustitve dolžnih ukrepov, vse do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Zato zastaranje terjatve ni moglo začeti teči pred začetkom stečajnega postopka.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - višina odškodnine - ugovor zastaranja
Tožeča stranka je upokojenka, ki je bila večino časa doma, vendar kljub temu sodišče druge stopnje ocenjuje, da pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka znaša 4.000,00 EUR.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 199. ZOR člen 277, 1087, 1087/3.
razpravno načelo – trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – substancirano prerekanje dejstev – stranska intervencija – garancija brez ugovora – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka stranka je sicer trdila, da tožeča stranka ni pravilno opravila pogodbenih del, vendar povsem nesubstancirano. Tožena stranka namreč te trditve ni konkretizirala, saj sploh ni navedla za kakšne nepravilnosti naj bi šlo, niti jih ni ovrednotila. Zgolj s sklicevanjem na vsebino številnih listin, ki jih predložila v dokazne namene pa tožena stranke ne more nadomestiti trditvene podlage, ki jo je dolžna podati sama.
ZVPot člen 23. OZ člen 847, 847/1. ZNPosr člen 13, 13/3, 14, 25.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje – provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila
Po spremembi ZNPosr je plačilo za posredovanje predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, zato nepremičninski posrednik ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – protipravno ravnanje države – merila za ugotovitev kršitve pravice – nerazumno dolžina sodnega postopka – vzorčni postopek
Država objektivno odgovarja za povzročeno škodo, nastalo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa je treba tudi v tem primeru ugotavljati, ali ravnala protipravno. Pri tem pa je potrebno presojati merila kot so zapletenost zadeve, ravnanje državnih oblasti, ravnanje pritožnika in pomen zadeve za pritožnika. Zgolj trajanje postopka še ne utemeljuje sklepa o obstoju protipravnega ravnanja. Presoja (ne)razumnosti dolžine določenega sodnega postopka je odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera.
posredniška pogodba – nepremičninsko posredovanje – pogodbena cena – ekskluzivnost posredovanja – ničnost pogodbe – odgovornost za vsebino prodajne pogodbe
Tožeča stranka je opravljala posle posredovanja za obe pogodbeni stranki, od vsake pa zahtevala polovico posredniškega plačila, torej od vsake stranke največ 2 % prodajne vrednosti stanovanja. Da je tožeča stranka posredovala za obe strani, izhaja že iz zapisa na pogodbi, ki ga je zahtevala sama tožena stranka, in iz katerega izhaja, da tožeča stranka enakopravno zastopa interese kupca in prodajalca, ki sta oba naročitelja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057678
OZ člen 131, 132, 153, 153/2. ZVCP-1 člen 103. ZPP člen 243.
prispevek oškodovanca – vožnja po pešpoti – nesreča v parku – kolesar – upoštevanje bolezenskega stanja oškodovanca – primernost dokaza z izvedencem
Ker mora odgovorna oseba sprejeti oškodovanca takšnega, kot je, in ker je ugotovljeno, da je bila poškodba sprožilni vzrok za težave, ki se prej niso manifestirale, je odveč ugibanje, kdaj bi se le-te pojavile sicer.
odvzem poslovne sposobnosti – uvedba postopka po uradni dolžnosti
Po 2. odst. 45. čl. ZNP sodišče začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost. Kdaj je podan tak utemeljen razlog, pa je potrebno presojati v povezavi s 44. čl. ZNP, ki opredeljuje, v kakšnih primerih sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti.
Vožnja tovornega vozila, vključno s stresanjem tovora s kesona, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Dejanske trditve napeljujejo na zaključek o toženkini krivdni odgovornosti za nastalo škodo. Sodišče prve stopnje se do teh trditev v izpodbijani sodbi ni jasno in obrazloženo opredelilo. Zgolj zato, ker je tožnik toženkino odgovornost zmotno opredelil kot objektivno, tožniku ne bi smelo odreči zahtevanega odškodninskega varstva.
oprostitev plačila sodnih taks – stečajni dolžnik – materialno pravno stanje dolžnika – trenutek odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks
Na podlagi poročila stečajnega upravitelja je mogoče sklepati, da obstaja določena verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, v kolikor bo stečajni dolžnik uspel s to tožbo, ki se nanaša prav na zgoraj navedene zaloge in v kolikor mu bo uspelo izterjati vsaj nekaj terjatev.
Sodišče lahko upošteva materialno stanje stranke tako v trenutku odločanja o predlogu za oprostitev, kot tudi za vnaprej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057679
ZPP člen 8, 243, 337, 337/1. OZ člen 619.
dokazovanje z izvedencem – dokazna ocena – verodostojnost izpovedbe stranke – pogodba o delu – dogovor o ceni
Izvedenec ne more odgovoriti na vprašanje, kakšna je bila dogovorjena vrednost opravljenih del, saj je to stvar sklenjenega dogovora, katerega vsebine pa izvedenec ne more ugotoviti.
nepremoženjska škoda – povrnitev negmotne škode – poseg v spolno integriteto – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do telesne in duševne nedotakljivosti – strah – odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti
Nepremoženjski škodi na podlagi 202. in 200. člena ZOR se ne izključujeta.
Tožnica ni uveljavljala odškodnine za strah pred postopki, ampak za strah pred tožencem (še vedno prisoten zaradi predhodnih toženčevih ustrahovanj in groženj v zvezi s toženčevimi škodnimi dejanji), ki ga je še vedno čutila, zlasti pa v času postopkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057639
OZ člen 239, 239/2, 377. ZPOMZO-A člen 1. ZPOMZO-1 člen 1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
obrestna mera pogodbenih obresti – zakonsko določena obrestna mera – oderuške obresti – pogodba o leasingu – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – kritna prodaja
Ker dogovorjena obrestna mera pogodbenih obresti ni v nobenem trenutku za 50 % presegla predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ni mogoče v pogodbi o leasingu dogovorjenih obresti šteti kot oderuških.
V tej zadevi je podan izčiščen primer bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba nima razlogov in je vsebinsko prazna.
Tožnik ni izkazal, da mu toženka preprečuje, da bi skupaj z njo uporabljal solastno nepremičnino, kar pa je pogoj za uspešnost obogatitvenega zahtevka – zahtevka za plačilo uporabnine. Poleg tega tudi ni izkazal, da toženka uporablja večji delež solastnih nepremičnin kot ustreza njenemu solastninskemu deležu 60 % in da je na ta način obogatena.
Tožeča stranka svojega tožbenega zahtevka ni substancirala do te mere, da bi bilo mogoče zaključiti, da obstoji zatrjevana obveznost tožene stranke napram njej. Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila, da tožena stranka pogodbeno dogovorjenih del ni v celoti opravila, opravljeno delo pa naj ne bi bilo kvalitetno. Hkrati pa ni konkretizirala, katera pogodbena dela niso bila opravljena in katera dela so bila nekvalitetna, prav tako pa tudi ni opredelila napak, ki naj bi se nanašale na nekvalitetno opravljena dela. Pri tem ni upoštevno sklicevanje tožeče stranke na vsebino listin, ki sicer predstavljajo korespondenco pravdnih strank v zvezi s predmetnim poslovnim razmerjem, ki jo je tožeča stranka priložila v dokazne namene, saj le-te ne morejo nadomestiti trditvene podlage, ki jo je bila dolžna podati tožeča stranka.
ZIZ člen 15, 168, 168/1, 168/3, 239, 267. ZPP člen 227, 227/1.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Dolžniku ni mogoče prepovedati obremenitve in odtujitve tuje nepremičnine, saj takšna prepoved ne bi dosegla namena zavarovanja upnikove denarne terjatve do dolžnika. Namreč, če bi dolžniku bila odrejena takšna prepoved, bi le-ta ne bila ovira za zemljiškoknjižnega lastnika, da z nepremičninami razpolaga.