Ob ugotovitvi, da je tožnica v spornem obdobju dejansko opravljala delo v lokalu toženca, pri čemer ni jasno, koliko dni in v kakšnem obsegu, se tožbeni zahtevek ne more zavrniti, češ da tožnica ni podala ustrezne in zadostne trditvene podlage glede višine vtoževane terjatve iz naslova plačila za delo.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – manjkajoča listina v spisu
Tožeča stranka, ki trdi, da je listino vložila v spis v postopku pred sodiščem prve stopnje ter da se je ta tekom postopka izgubila iz spisa smiselno zatrjuje obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP.
ZPP člen 115, 115/2, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 356.
preložitev naroka – nenadna in nepričakovana bolezen – kršitev načela kontradiktornosti
Nezgoda, pri kateri se je zakoniti zastopnik tožene stranke po obrazu poškropil s polnilno tekočino, zaradi česar je bil zaradi pekočih in dražečih oči nujno napoten k okulistu, je bila upravičen razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo.
ZST-1 nastanek taksne obveznosti ni vezal na nastop procesnih okoliščin, na katerih temelji domneva o umiku tožbe, temveč na pravnomočnost (deklaratornega) sklepa, ki ga mora sodišče izdati v tem primeru. Nastanek taksne obveznosti je torej pogojena s formalno pravnomočnostjo deklaratornega sklepa o ustavitvi postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064308
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-10, 87, 87/1. OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 53, 53/1.
opustitev ukrepov varstva pri delu – pravica ZZZS do povračila škode – poškodba pri delu – delodajalec, ki je dolžan povrniti škodo ZZZS – prispevek zavarovanca ZZZS k nastanku škode – nepregledna transportna pot – vzročna zveza med opustitvijo ukrepov varstva pri delu in škodo – upravičenost izvedbe zdravstvenih storitev – zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve – možnost obravnavanja pred sodiščem
Iz določbe 1. odstavka 87. člena ZZVZZ izhaja obveznost delodajalca, ki je opustil izvedbo ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, ukrepov varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi, in je zaradi tega prišlo do bolezni, poškodbe ali smrti zavarovane osebe, da ZZZS povrne povzročeno škodo. Iz gramatikalne razlage sporne določbe ne izhaja, da bi bila obveznost delodajalca, da ZZZS povrne škodo, omejena le tiste primere, ko je bolezen, poškodba ali smrt nastopila pri zavarovani osebi, ki je v delovnopravnem razmerju z delodajalcem. Delodajalec je v skladu s 1. odstavkom 5. člena ZVZD dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Vendar pa pozitivni učinki izvajanja teh ukrepov ne smejo biti omejeni le na tiste delavce, ki so v delovnopravnem razmerju z delodajalcem, ki je zavezan izvajati ukrepe varstva pri delu, izključeni pa v primeru, ko v delovnem procesu istega delodajalca sodelujejo osebe, ki s tem delodajalcem niso v delovnem razmerju. In enako velja za odgovornost v primeru opustitve izvajanja teh ukrepov.
Za odločitev o tožbenem zahtevku po 1. odstavku 87. člena ZZVZZ je pravno relevantno, ali je škoda, ki je nastala tožeči stranki, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati tožena stranka. V konkretnem primeru je dopustno ugotavljati prispevek zavarovanke tožeče stranke k nastanku škode, saj slednja ni oseba iz 1. odstavka 147. člena OZ, za ravnanje katere bi tožena stranka kot delodajalec v razmerju do tretjih oseb, torej tudi do tožeče stranke, odgovarjala objektivno.
Ker tožeča stranka v predhodnem sodnem postopku, v katerem sodišče ni odločilo o obrestnem delu tožbenega zahtevka, ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe in ni vložila pravnih sredstev, se šteje, da je tožba v tem delu umaknjena. Iz tega razloga je nova tožba za plačilo zakonskih zamudnih obresti dopustna.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni dokazala, da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank ni mogoča vrnitev tožnika na delo, ampak je le navajala, da je zaradi recesije v težkem položaju, tako da ne zaposluje novih delavcev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da zavrne reintegracijski tožbeni zahtevek in sodno razveže pogodbe o zaposlitvi.
invalidnost I. kategorije – vzrok – bolezen – poškodba pri delu
Pri tožniku so k nastanku I. kategorije invalidnosti prispevali eno tretjino bolezen hrbtenice, eno tretjino bolezen srca in eno tretjino mešana anksiozna in depresivna motnja, medtem ko poškodba pri delu v letu 2007 ni prispevala k ugotovitvi I. kategorije invalidnosti. Hernia disci je namreč nastala zaradi degenerativnih sprememb (bolezen hrbtenice) in ne zaradi poškodbe. Vzrok invalidnosti je zato bolezen in ne poškodba pri delu.
ZJU člen 24, 25, 119, 120. ZSPJS člen 52. Uredba za zasedbo prostega delovnega mest v organih državne uprave člen 19. Pravilnik o napredovanju zaposlenih na sodiščih, državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških člen 22.a.
javni uslužbenec – razporeditev – plača – količnik za izračun plače – dokončna in pravnomočna odločba – napredovanje
Tožnica je ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdržala količnik za izračun plače, kot ga je pridobila z napredovanji na prejšnjem delovnem mestu. Odločbe, s katero ji je bil ta količnik priznan, ni izpodbijala, tako da je postala dokončna in pravnomočna. Tožena stranka je pri novem napredovanju in določitvi plače zakonito izhajala iz dokončne in pravnomočne odločbe, tožbeni zahtevek za priznanje višjega količnika za izračun plače pa ni utemeljen.
ZDR člen 128, 129. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 52, 56.
plača – dodatek k plači
Tožnica v spornem obdobju ni prejemala plače, kot je določena s kolektivno pogodbo, ampak bistveno višjo plačo, zaradi česar do posebnega dodatka, za katerega so se povišale plače, določene s kolektivno pogodbo, ni upravičena.
ZDR člen 131, 84. OZ člen 169. Kolektivna pogodba za cestni promet člen 43.
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – regres za letni dopust – jubilejna nagrada
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila zakonita. Iz tega razloga po krivdi tožene stranke ni prejel regresov za letni dopust in jubilejne nagrade, kar bi prejel, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo. Tožbeni zahtevek iz tega naslova je utemeljen, ker mora postati njegov premoženjski položaj takšen, kot bi bil, če ne bi bilo škodljivega ravnanja.
OZ člen 649. ZPP člen 236, 243, 253. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 15, 15/3.
gradbena pogodba – gradbena knjiga – knjiga obračunskih izmer - izvedenec
Gradbena knjiga predstavlja (zgolj) dokazno sredstvo o izmerah in izračunu obsega izvršenih del. S podpisom gradbene knjige odgovorni nadzornik potrjuje, da se strinja s podatki oziroma vpisi v gradbeni knjigi. Vpisi v gradbeno knjigo imajo pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo. Vendar pa to ne daje podpisani gradbeni knjigi pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del. Prav tako to tudi ne pomeni, da podatkov vpisanih v gradbeni knjigi nasprotna stranka ne more dokazno izpodbijati.
ZJU člen 128, 128/2, 128/5, 128/6. ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. KZ člen 183, 183/2, 183/3.
javni uslužbenec – sklep o prenehanju delovnega razmerja – disciplinski postopek – vodenje disciplinskega postopka – zastaranje
Bolniški stalež kot razlog za opravičeno odsotnost z dela pomeni le, da je delavec iz zdravstvenih razlogov nesposoben za delo, ne pomeni pa nujno, da zaradi tega disciplinskega postopka zoper njega ni mogoče voditi (nekoliko poenostavljen primer: mavec na roki, ki delavcu onemogoča delo, ne preprečuje udeležbe delavca na disciplinski obravnavi). Za zaključek, da zaradi odsotnosti z dela tudi disciplinskega postopka ni mogoče voditi, bi bilo treba na primer dokazati, da je bil delavec hospitaliziran, da je nepokreten ali podobno.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – elementi odškodninskega delikta
Za odškodninsko odgovornost delodajalca ne zadošča dejstvo, da ima delavec, ki utrpi škodo v okviru nesreče pri delu, z njim sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ampak morajo biti podani vsi elementi odškodninskega delikta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da se tožnik zoper odločbo ZZZS, s katero je bil predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrnjen, ni pritožil, ni mogel pričakovati, da mu bo kasneje za sporno obdobje podaljšan bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišel, mu je tožena stranka na podlagi ugotovitve, da je z dela izostal pet dni zapored, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je upravičen le do razlike v znesku odpravnine za primer razrešitve iz nekrivdnih razlogov, ki ostane po odvodu akontacije dohodnine in plačilu prispevkov.
Slabo finančno stanje in nelikvidnost toženca sicer lahko pomeni objektivno slabšo možnost tožnika za izterjavo terjatev, vendar bi moral tožnik za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe navesti in dokazati še aktivno ravnanje toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi postala izterjava terjatve onemogočena ali vsaj otežena.
ZDR člen 47, 49. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 5, 5/5.
kolektivni delovni spor – skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo – organizacijsko napotilo
Organizacijsko napotilo strokovnim službam tožene stranke o uskladitvi obstoječih pogodb o zaposlitvi z novo ureditvijo ni v nasprotju z ZDR in kolektivno pogodbo, pri čemer je treba upoštevati, da delavci kljub napotilu ohranijo vse pravice, ki so ugodneje določene v pogodbah o zaposlitvi.
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 639, 659, 659, 659/2, 660. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
gradbena pogodba - neprerekana dejstva - dodatna dela - cena del - klavzula ključ v roke - izročitev in prevzem izvedenih del - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - uzance
Skladno z ustaljeno sodno prakso in 112. členom Posebnih gradbenih uzanc se šteje, da je bil prevzem opravljen najkasneje na dan začetka uporabe objekta.
Okoliščina, ko naročnik ne dopusti izvajalcu odprave sicer ugotovljene oziroma priznane napake, naročniku jemlje utemeljenost njegovih jamčevalnih zahtevkov (za odpravo napak na račun izvajalca, znižanje plačila, odstop od pogodbe). Naročnik je dolžan dovoliti izvajalcu, da napako odpravi. Takšna ureditev upošteva interes izvajalca, da napako (v primernem roku) odpravi sam. Izbira načina odprave napak je v domeni izvajalca.