spor majhne vrednosti – pripoznave v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave – preklic pripoznave – neizpodbojna domneva
Z ureditvijo sodbe na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti zakon postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. S tovrstno sodbo je nadomeščen institut zamudne sodbe v sporih majhne vrednosti s fikcijo pripoznave tožbenega zahtevka. Gre v bistvu za enake sankcije kot pri izdaji zamudne sodbe. Neizpodbojne domneve oz. fikcije pa ni nikoli mogoče preklicati. Preklic bi namreč nasprotoval samemu pojmu neizpodbojnosti.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni dokazala, da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank ni mogoča vrnitev tožnika na delo, ampak je le navajala, da je zaradi recesije v težkem položaju, tako da ne zaposluje novih delavcev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da zavrne reintegracijski tožbeni zahtevek in sodno razveže pogodbe o zaposlitvi.
OZ člen 299, 299/2, 378, 417, 417/1, 419, 419/2, 426. ZPP člen 154, 212.
cesija – odstop bodočih terjatev v zavarovanje - anticipirana fiduciarna cesija – globalna fiduciarna cesija – naznanitev o cesiji
Po naznanitvi o cesiji je položaj dolžnika terjatve, ki je predmet zavarovanja, enak kot če bi bila terjatev normalno cedirana. To pomeni, da je dolžnik ne glede na fiduciarno naravo odstopa zavezan samo novemu upniku.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 109. ZGD-1 člen 268. OZ člen 190, 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – član uprave – odpravnina – pobotni ugovor – zapadlost terjatve
Zahtevek tožene stranke na vračilo odpravnine zapade z vročitvijo pravnomočne sodbe, s katero je določeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo. Z navedenim dnem je tožnik neupravičeno obogaten, saj s tem dnem odpade pravna podlaga za izplačilo odpravnine iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker v času odločanja o utemeljenosti odpovedi kondikcijski zahtevek še ni zapadel, terjatev tožene stranki ni pobotljiva s terjatvijo tožnika in se ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve tožene stranke (torej meritorno), ampak se pobotni ugovor zavrže kot nedopusten.
začasna odredba – verjeten obstoj terjatve – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – čas za pripravo obrambe
Tožnik je izkazal verjetnost obstoja terjatve, saj iz tožbenih navedb in priloženih listin izhaja, da mu tožena stranka ni omogočila zagovora v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Med vročitvijo vabila na zagovor in dnevom, ko naj bi potekel zagovor, je minil le en delovni dan.
ZDR člen 141, 145, 147, 158, 158/3, 158/4, 184, 184/2. OZ člen 131, 132.
odškodninska odgovornost – protipravnost – pripravljenost na domu – pravica do odmora in počitka
Delavec je v času pripravljenosti na domu v vsakem trenutku na razpolago delodajalcu, da ga pozove na izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, zaradi česar je njegova pravica do odmora in počitka v tem času bistveno okrnjena. Iz tega razloga je ravnanje tožene stranke, ki je tožniku enostransko in brez podlage v ustreznem pravnem aktu odredila pripravljenost na domu, protipravno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno enkrat opomnjen.
URS člen 22. ZPP člen 213, 254, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 13.
bolniški stalež – izvedensko mnenje – pogoji dela
Izvedensko mnenje, da je bil tožnik v spornem obdobju za delo zmožen, je skladno z medicinsko dokumentacijo in upoštevani so pogoji dela, pod kakršnimi tožnik dela in pod kakršnimi se nasploh delo orodjarja opravlja. Tožnik v spornem obdobju ne bi bil zmožen le dela s kalilno pečjo in varjenja, česar pa v spornem obdobju sploh ne bi delal. Tožbeni zahtevek na ugotovitev bolniškega staleža v spornem obdobju je zato neutemeljen.
ZPP člen 257, 278, 278/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 300, 300/1, 301, 301/1.
nesklepčnost odgovora na tožbo – neobrazložen odgovor na tožbo – zaslišanje strank – kršitev načela kontradiktornosti – upniška zamuda – zamuda upnika – gradbena pogodba
Sodišče prve stopnje je zaslišalo le direktorja tožeče stranke, prič, ki jih je predlagala tožena stranka pa ne. ZPP kot dokaznega sredstva ne pozna zaslišanja ene stranke, pač pa zaslišanje strank. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaslišalo le direktorja tožeče stranke, je kršilo 257. člen ZPP. Taka kršitev praviloma predstavlja absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki zahteva razveljavitev izpodbijane sodbe. Zaradi nekonkretizirane obrambe tožene stranke je odgovor na tožbo nesklepčen. Ker pa je sklepčna tožba, je dokaz z zaslišanjem direktorja tožeče stranke sodišče prve stopnje izvedlo po nepotrebnem. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožbenemu zahtevku ugoditi, tudi če direktorja tožeče stranke ne bi zaslišalo. Zagrešena kršitev na odločitev o tožbenem zahtevku torej tokrat ne more imeti vpliva.
Roki za zastaranje terjatve iz naslova reparacije za čas nezakonitega delovnega razmerja tečejo od dneva nastanka vsakokratnega prikrajšanja, to je od dneva zapadlosti posamezne plače oziroma regresa za letni dopust v plačilo, in ne šele od pravnomočne ugotovitve nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
izvršba – rubež - nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo
Na način, kot je predlagal upnik, izvršbe ni mogoče realizirati, saj iz 211. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju jasno izhaja, da se izvršba z rubežem nepremičnine, ki ga po odredbi sodišča opravi izvršitelj (2. odst.), opravi le v primeru, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo (1. odst.). Če pa je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, je mogoče izvršbo opraviti le na način, ki je naveden v 167. čl. ZIZ.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 116, 116/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – bolniški stalež
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri delodajalec navede, da bo delavcu prenehalo delovno razmerje šele po tem, ko zaključi bolniški stalež in se vrne na delo, ni zakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita. Tožena stranka je kriterij usposobljenosti in odnos do dela uporabila enako za vse primerljive delavce (delavce na istem delovnem mestu). Ker je tožnik po tem kriteriju dosegel najnižje število točk, ga je utemeljeno izbrala za presežnega delavca.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - nadaljevanje postopka zoper družbenika
Skladno z ZFPPIPP družbeniki niso pravni nasledniki glede premoženja izbrisane družbe (ampak so to le glede njenih obveznosti), in je treba v zvezi s tem upoštevati 443. čl. ZFPPIPP (najdeno premoženje izbrisane družbe).
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062979
ZZK-1 člen 48, 48/1, 52, 52/2-1. ZKZ člen 19, 22. SPZ člen 23.
podznamba lastninske pravice – pogoji za vpis predznambe – opravičitev predznambe – kmetijsko zemljišče
V skladu z določbami ZKZ je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik sprejme izjavo kupcev. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) določena naknadna odobritev pristojne upravne enote. Zato je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. To pomeni, da že ob vložitvi predloga za vpis predznambe ni bila izkazana veljavnost pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice iz razloga, ker ni bila izkazana naknadna odobritev pristojne upravne enote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062144
ZOR člen 154, 172, 172/1. ZPP člen 227, 227/1, 227/5.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odpoved delovnega razmerja delavcu - naknadna ugotovitev delovne zmožnosti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - edicijska dolžnost
Kljub temu, da je delavec uspel z obnovo postopka, ni izkazano, da bi tožena stranka pri izvajanju javnega pooblastila ravnala protipravno, saj ni bilo ugotovljeno, da bi bile v upravnem postopku postopku preslišane navedbe delavca oziroma prezrti predloženi dokazi, ki bi od tožene stranke, ob ustrezni skrbnosti, terjali pridobivanje (dodatne) zdravstvene dokumentacije oziroma pregled delavca.
Tožena stranka se je branila z zanikanjem, da bi bila zdravstvena dokumentacija iz upravnega spisa pri njej. Ker je bila tožena stranka dolžna hraniti navedeni spis, je bilo na njej trditveno in dokazno breme glede razlogov, zakaj z njim ne razpolaga.
OZ člen 649. ZPP člen 236, 243, 253. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 15, 15/3.
gradbena pogodba – gradbena knjiga – knjiga obračunskih izmer - izvedenec
Gradbena knjiga predstavlja (zgolj) dokazno sredstvo o izmerah in izračunu obsega izvršenih del. S podpisom gradbene knjige odgovorni nadzornik potrjuje, da se strinja s podatki oziroma vpisi v gradbeni knjigi. Vpisi v gradbeno knjigo imajo pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo. Vendar pa to ne daje podpisani gradbeni knjigi pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del. Prav tako to tudi ne pomeni, da podatkov vpisanih v gradbeni knjigi nasprotna stranka ne more dokazno izpodbijati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062185
ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 212.
darilna pogodba – izstavitev zemljiško knjižne listine – vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Na podlagi 5. odst. 168. člena ZIZ je mogoče poleg oblikovanja zahtevka za vknjižbo lastninske pravice tudi oblikovanje zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine. Če toženec zemljiškoknjižne listine ne izda, se tudi v tem primeru vknjižba izvede na osnovi sodbe.
neprerekane trditve – neprerekana dejstva – priznanje dejstev - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke – sporazum o odškodnini zaradi razdrtja pogodbe
Tako kot velja, da mora stranka navajati relevantna dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, mora tudi nasprotna stranka, v kolikor zanika zatrjevana dejstva stranke, le-to storiti jasno in na nedvoumen način, saj se v nasprotnem primeru štejejo tako zatrjevana dejstva za priznana.
Kar se tiče nemožnosti izvajanja tehničnega varovanja v posledici prekinitve telefonske linije iz objekta toženca, v posledici česar niso prihajali podatki v centralo tožnika, tožena stranka ni niti zatrjevala, da naj bi ta razlog izviral iz sfere tožnika. Tudi če bi za to okoliščino ne odgovarjala tožena stranka, bi v posledici delne nemožnosti izpolnitve imela zgolj upravičenje do odstopa od pogodbe.