obnova postopka – obnovitveni razlogi – manjkajoča listina v spisu
Tožeča stranka, ki trdi, da je listino vložila v spis v postopku pred sodiščem prve stopnje ter da se je ta tekom postopka izgubila iz spisa smiselno zatrjuje obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – pripoznave v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave – preklic pripoznave – neizpodbojna domneva
Z ureditvijo sodbe na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti zakon postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. S tovrstno sodbo je nadomeščen institut zamudne sodbe v sporih majhne vrednosti s fikcijo pripoznave tožbenega zahtevka. Gre v bistvu za enake sankcije kot pri izdaji zamudne sodbe. Neizpodbojne domneve oz. fikcije pa ni nikoli mogoče preklicati. Preklic bi namreč nasprotoval samemu pojmu neizpodbojnosti.
ZDR člen 131, 84. OZ člen 169. Kolektivna pogodba za cestni promet člen 43.
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – regres za letni dopust – jubilejna nagrada
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila zakonita. Iz tega razloga po krivdi tožene stranke ni prejel regresov za letni dopust in jubilejne nagrade, kar bi prejel, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo. Tožbeni zahtevek iz tega naslova je utemeljen, ker mora postati njegov premoženjski položaj takšen, kot bi bil, če ne bi bilo škodljivega ravnanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita. Tožena stranka je kriterij usposobljenosti in odnos do dela uporabila enako za vse primerljive delavce (delavce na istem delovnem mestu). Ker je tožnik po tem kriteriju dosegel najnižje število točk, ga je utemeljeno izbrala za presežnega delavca.
ZDR člen 90, 90/3, 90/4. ZOFVI člen 146. Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli člen 5.
vzgoja in izobraževanje – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna izobrazba – sorazmerni del odpravnine
Tožnica ni izpolnjevala izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta po novi pogodbi o zaposlitvi, ki je bila ponujena ob odpovedi, saj iz opisa delovnega mesta izhaja, da je predpisana univerzitetna visoka pedagoška izobrazba ustrezne smeri, glede na predmet, ki se ga poučuje, tožnica pa za poučevanje predmeta matematika nima ustrezne smeri izobrazbe. Ker je posledično ponujena pogodba o zaposlitvi neustrezna, je tožbeni zahtevek za plačilo sorazmernega dela odpravnine utemeljen.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062979
ZZK-1 člen 48, 48/1, 52, 52/2-1. ZKZ člen 19, 22. SPZ člen 23.
podznamba lastninske pravice – pogoji za vpis predznambe – opravičitev predznambe – kmetijsko zemljišče
V skladu z določbami ZKZ je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik sprejme izjavo kupcev. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) določena naknadna odobritev pristojne upravne enote. Zato je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. To pomeni, da že ob vložitvi predloga za vpis predznambe ni bila izkazana veljavnost pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice iz razloga, ker ni bila izkazana naknadna odobritev pristojne upravne enote.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – elementi odškodninskega delikta
Za odškodninsko odgovornost delodajalca ne zadošča dejstvo, da ima delavec, ki utrpi škodo v okviru nesreče pri delu, z njim sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ampak morajo biti podani vsi elementi odškodninskega delikta.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 116, 116/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – bolniški stalež
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri delodajalec navede, da bo delavcu prenehalo delovno razmerje šele po tem, ko zaključi bolniški stalež in se vrne na delo, ni zakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062144
ZOR člen 154, 172, 172/1. ZPP člen 227, 227/1, 227/5.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odpoved delovnega razmerja delavcu - naknadna ugotovitev delovne zmožnosti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - edicijska dolžnost
Kljub temu, da je delavec uspel z obnovo postopka, ni izkazano, da bi tožena stranka pri izvajanju javnega pooblastila ravnala protipravno, saj ni bilo ugotovljeno, da bi bile v upravnem postopku postopku preslišane navedbe delavca oziroma prezrti predloženi dokazi, ki bi od tožene stranke, ob ustrezni skrbnosti, terjali pridobivanje (dodatne) zdravstvene dokumentacije oziroma pregled delavca.
Tožena stranka se je branila z zanikanjem, da bi bila zdravstvena dokumentacija iz upravnega spisa pri njej. Ker je bila tožena stranka dolžna hraniti navedeni spis, je bilo na njej trditveno in dokazno breme glede razlogov, zakaj z njim ne razpolaga.
ZST člen 4, 14, 14/1. ZST-1 člen 5, 13. ZPP člen 12.
sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo
Oprostitev plačila sodne takse za pritožbo mora pritožnik predlagati hkrati z vložitvijo pritožbe, s kasnejšim predlogom za oprostitev pa pritožnik ne more uspeti, saj taksna obveznost za pritožbo nastane ob vložitvi pritožbe, učinek taksne oprostitve, o kateri je odločeno s sklepom o oprostitvi plačila sodnih taks, pa je omejen na tiste taksne obveznosti, ki do dneva vložitve predloga še niso nastale.
Ker tožeča stranka v predhodnem sodnem postopku, v katerem sodišče ni odločilo o obrestnem delu tožbenega zahtevka, ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe in ni vložila pravnih sredstev, se šteje, da je tožba v tem delu umaknjena. Iz tega razloga je nova tožba za plačilo zakonskih zamudnih obresti dopustna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da se tožnik zoper odločbo ZZZS, s katero je bil predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrnjen, ni pritožil, ni mogel pričakovati, da mu bo kasneje za sporno obdobje podaljšan bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišel, mu je tožena stranka na podlagi ugotovitve, da je z dela izostal pet dni zapored, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Med strankama je nesporno dejstvo, da do podelitve koncesije ni prišlo, zato je bila tožena stranka upravičena zahtevati povračilo vloženih sredstev, ni pa se uresničila situacija po 2. odstavku 4. člena Najemne pogodbe. Navedeno ne pomeni, da bi terjatev tožeče stranke iz naslova najemnin po Najemni pogodbi zaradi izostanka sklenitve koncesijske pogodbe (in posledično izostanka obračuna z vloženimi sredstvi tožene stranke) „ugasnila“. Ko je strankama postalo jasno, da do sklenitve koncesijske pogodbe ne bo prišlo in je tožena stranka objekte izročila tožeči, je terjatev tožeče stranke zapadla in od takrat nosi „samostojno naravo“, neodvisno torej od višine koncesnine, ki ob nesklenjeni koncesijski pogodbi, ni bila določena.
ZPP člen 115, 115/2, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 356.
preložitev naroka – nenadna in nepričakovana bolezen – kršitev načela kontradiktornosti
Nezgoda, pri kateri se je zakoniti zastopnik tožene stranke po obrazu poškropil s polnilno tekočino, zaradi česar je bil zaradi pekočih in dražečih oči nujno napoten k okulistu, je bila upravičen razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo.
ZST-1 nastanek taksne obveznosti ni vezal na nastop procesnih okoliščin, na katerih temelji domneva o umiku tožbe, temveč na pravnomočnost (deklaratornega) sklepa, ki ga mora sodišče izdati v tem primeru. Nastanek taksne obveznosti je torej pogojena s formalno pravnomočnostjo deklaratornega sklepa o ustavitvi postopka.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi
Predlog tožnika za obnovo postopka ni vseboval nobenih novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev v izpodbijanih pravnomočnih sodbah, saj so bili v celoti znani že v prejšnjih postopkih, zaradi česar se kot nedovoljen zavrže.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064308
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-10, 87, 87/1. OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 53, 53/1.
opustitev ukrepov varstva pri delu – pravica ZZZS do povračila škode – poškodba pri delu – delodajalec, ki je dolžan povrniti škodo ZZZS – prispevek zavarovanca ZZZS k nastanku škode – nepregledna transportna pot – vzročna zveza med opustitvijo ukrepov varstva pri delu in škodo – upravičenost izvedbe zdravstvenih storitev – zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve – možnost obravnavanja pred sodiščem
Iz določbe 1. odstavka 87. člena ZZVZZ izhaja obveznost delodajalca, ki je opustil izvedbo ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, ukrepov varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi, in je zaradi tega prišlo do bolezni, poškodbe ali smrti zavarovane osebe, da ZZZS povrne povzročeno škodo. Iz gramatikalne razlage sporne določbe ne izhaja, da bi bila obveznost delodajalca, da ZZZS povrne škodo, omejena le tiste primere, ko je bolezen, poškodba ali smrt nastopila pri zavarovani osebi, ki je v delovnopravnem razmerju z delodajalcem. Delodajalec je v skladu s 1. odstavkom 5. člena ZVZD dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Vendar pa pozitivni učinki izvajanja teh ukrepov ne smejo biti omejeni le na tiste delavce, ki so v delovnopravnem razmerju z delodajalcem, ki je zavezan izvajati ukrepe varstva pri delu, izključeni pa v primeru, ko v delovnem procesu istega delodajalca sodelujejo osebe, ki s tem delodajalcem niso v delovnem razmerju. In enako velja za odgovornost v primeru opustitve izvajanja teh ukrepov.
Za odločitev o tožbenem zahtevku po 1. odstavku 87. člena ZZVZZ je pravno relevantno, ali je škoda, ki je nastala tožeči stranki, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati tožena stranka. V konkretnem primeru je dopustno ugotavljati prispevek zavarovanke tožeče stranke k nastanku škode, saj slednja ni oseba iz 1. odstavka 147. člena OZ, za ravnanje katere bi tožena stranka kot delodajalec v razmerju do tretjih oseb, torej tudi do tožeče stranke, odgovarjala objektivno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno enkrat opomnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062185
ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 212.
darilna pogodba – izstavitev zemljiško knjižne listine – vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Na podlagi 5. odst. 168. člena ZIZ je mogoče poleg oblikovanja zahtevka za vknjižbo lastninske pravice tudi oblikovanje zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine. Če toženec zemljiškoknjižne listine ne izda, se tudi v tem primeru vknjižba izvede na osnovi sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno opomnjen.