ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 261, 261/4. ZDR člen 200, 200/1. ZZVZZ člen 33, 81, 81/2, 81/2-1, 82. ZPP člen 237/2, 285, 298, 298/2, 347.
začasna zadržanost od dela – invalid – omejitve pri delu
Če je zavarovancu s pravnomočno odločbo priznana pravica do dela na drugem ustrezno lažjem delu, ki ga opravlja v polnem delovnem času, se v primeru zdravstvenih težav začasna nezmožnost za delo ugotavlja ob upoštevanju omejitev pri delu, določenih z odločbo o pravicah iz invalidskega zavarovanja.
ZDR člen 126, 130, 136. ZPP člen 286, 324, 324/3, 337, 337/3. OZ člen 311, 312, 312/2.
plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – pobotni ugovor – novota – prekluzija
Ker je pobotni ugovor mogoče v pravdi uveljavljati do konca glavne obravnave, je do tedaj dopustno tudi podajanje relevantnih dejstev in dokazov v zvezi s pobotnim ugovorom. Slednje velja le, ko je pobotni ugovor podan, kasneje pa le ob pogojih, pod katerimi so dopustne novote po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da se nekaterih dokaznih predlogov tožene stranke, ki so bili podani šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo (pobotni ugovor je bil podan pred tem s pripravljalno vlogo), ne upošteva.
napaka sodišča – popravni sklep – naključje, ki se je primerilo stranki – stroški postopka
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bila ugovor primorana vložiti zaradi napake (napačna odmera sodne takse), ki jo je pri svojem delu zagrešilo sodišče. Vendar je v takšnem primeru zmotno ravnanje sodišča potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki, v posledici česar je tožeča stranka dolžna sama nositi stroške ugovornega postopka.
Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ni zatrjevala, da se je s tožnikom sporazumela o reševanju spora pred arbitražo v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitve, je tožnik lahko vložil tožbo neposredno na sodišče. Pri tem ni mogoče upoštevati sporazuma o arbitražnem reševanju spora, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi.
URS člen 24, 74, 74/2. ZPP člen 313, 313/2, 313/3.
zakonodajna protipravnost – odškodninska odgovornost občine
Pri presoji t.i. zakonodajne protipravnosti je treba izhajati iz narave dela zakonodajnega organa, v primeru občin Občinskega sveta. Odškodninsko odgovornost Občinskega sveta lahko utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005793
ZLPPOD člen 2, 8, 8/1, 8/2, 9, 18. ZLPP člen 48.a, 48.b, 48.c, 51, 51/3. ZIS člen 2, 4, 51. OZ člen 1060. ZOR člen 104. ZPP člen 286.b.
podjetja v družbeni lastnini - podjetja v mešani lastnini - oškodovanje družbene lastnine - ničnost pravnega posla - pravočasnost trditev
Do oblikovanja kapitalskih deležev je prišlo v času, ko je bila tožena stranka podjetje z družbenim kapitalom, zato je pri presoji njihove zakonitosti potrebno uporabiti takratna pravila. ZLPPOD in ZLPP v ta pravila nista posegla, ampak sta jih le povzela in postavila pravne domneve, kdaj je prišlo do oškodovanja družbene lastnine in s tem olajšala dokazovanje oškodovanja.
V času nastanka trajnih vlog je veljal ZIS, ki kot specialni zakon v dejavnosti, s katero se je ukvarjala tožena stranka, v igralnicah ni dopuščal zasebnega kapitala, kar pomeni, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, neveljaven (ničen) že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve in zato že od vsega začetka ni ustvarjal nobenih pravnih učinkov. Prepoved sicer ni bila izrecna, vendar je bila dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo strogo omejena le na takratne organizacije združenega dela, ki so pridobile ustrezna soglasja in so se ukvarjale z gostinsko in turistično dejavnostjo (4. člen ZIS), sredstva, pridobljena od iger na srečo, pa so se lahko namenjala le za pospeševanje turizma (2. člen ZIS).
Terjatev je pravica do denarnega zneska ali do neke storitve ali opustitve, kot je to določeno v 1. točki 16. člena ZIZ. Terjatev, ki se izvršuje, pa mora biti praviloma predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. Te terjatve ima v mislih določba tretjega odstavka 208. člena ZIZ, odločba, s katero so upniku priznani nadaljnji izvršilni stroški, pa ni sklep o izvršbi. Stroški so namreč stranska terjatev, torej tudi stroški izvršilnega postopka. ZIZ glede izvršilnih stroškov v določbi 197. člena prvenstveno določa, da se iz zneska, dobljenega s prodajo, poplačajo najprej stroški izvršilnega postopka, in za te stroške tudi ne postavlja pogoja, da je sklep, s katerim so priznani, že pravnomočen.
ZLPPOD člen 8,9. ZLPP člen 48.a, 48.b, 48.c. ZIS člen 2, 4, 51. ZOR člen 104.
podjetja v družbeni lastnini – podjetja v mešani lastnini – oškodovanje družbene lastnine – oblikovanje kapitalskih deležev – ničnost pravnega posla
Do oblikovanja kapitalskih deležev je prišlo v času, ko je bila tožena stranka podjetje z družbenim kapitalom, zato je pri presoji njihove zakonitosti potrebno uporabiti takratna pravila. ZLPPOD in ZLPP v ta pravila nista posegla, ampak sta jih le povzela in postavila pravne domneve, kdaj je prišlo do oškodovanja družbene lastnine in s tem olajšala dokazovanje oškodovanja. V času nastanka trajnih vlog je veljal ZIS, ki kot specialni zakon v dejavnosti, s katero se je ukvarjala tožena stranka, v igralnicah ni dopuščal zasebnega kapitala, kar pomeni, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, neveljaven (ničen) že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve in zato že od vsega začetka ni ustvarjal nobenih pravnih učinkov. Prepoved sicer ni bila izrecna, vendar je bila dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo strogo omejena le na takratne organizacije združenega dela, ki so pridobile ustrezna soglasja in so se ukvarjale z gostinsko in turistično dejavnostjo (4. člen ZIS), sredstva, pridobljena od iger na srečo, pa so se lahko namenjala le za pospeševanje turizma (2. člen ZIS).
spor majhne vrednosti – odlok lokalne skupnosti - financiranje obveznega odjema komunalnih odpadkov
Obveznost plačila ravnanja z odpadki oziroma njihovega odvoza ni nastala s sklepom inšpektorja, temveč temelji neposredno na odloku, katerega vsebinska podlaga je v določbah Zakona o varstvu okolja in Zakona o lokalni skupnosti. Navedeni predpisi financiranje obveznega odjema komunalnih odpadkov porazdeljujejo med uporabnike teh storitev. Obveznost plačila za organizirani odjem komunalnih odpadkov bremeni vse uporabnike, ki bodisi bivajo ali poslujejo na določenem območju, ne glede na to, ali storitve, ki jih v javnem interesu upravlja tožeča stranka, dejansko koristijo ali ne.
Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih člen 47, 47-2. ZPP člen 249.
izvedenec - vrednotenje izvedenskega dela - zahtevnost izvedenskega dela
Zahtevnosti izvedenskega dela ni mogoče ocenjevati na podlagi subjektivnega nezadovoljstva pravdne stranke z izdelanim mnenjem. Zahtevnost je treba ocenjevati v objektivnem smislu in sicer glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije in čas, ki je bil potreben za izdelavo strokovnih zaključkov in podobno.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZFPPIPP-A člen 29, 29/2, 33, 33/2.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – pravno nasledstvo – aktivni družbenik – uporaba novele ZFPPIPP-A
Pritožnik v času izbrisa prvotnega dolžnika iz sodnega registra (še pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-A) ni bil več družbenik prvotnega dolžnika, zaradi česar ni podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper njega.
pravdni stroški – uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha pravde – neusklajena sodna praksa
Sodna praksa res opušča način izračuna stroškov z ločenim upoštevanjem uspeha po temelju in uspeha po višini, vendar pa na tem področju ni popolnoma usklajena. Tudi tak princip odmere stroškov lahko predstavlja način upoštevanja vseh okoliščin primera iz 2. odstavka 154. člena ZPP.
stroški pravdnega postopka – pravnomočni sklep o zavrženju tožbe
Ker je tožena stranka pravočasno priglasila stroške postopka ter ob ugotovitvi, da je tožeča stranka propadla v zadevi, je sodišče pravilno naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v breme tožeče stranke.
Upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve, razen če narava obveznosti ne nalaga kaj drugega. Vendar, če je tožena stranka delno izpolnitev sprejela, ne da bi kasneje pogodbo v celoti razdrla, ne more nasprotovati plačilu pogodbene obveznosti, ki ustreza delni izpolnitvi, zgolj s sklicevanjem na neizpolnitev preostalega dela pogodbene obveznosti.
OZ člen 649. ZPP člen 236, 243, 253. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 15, 15/3.
gradbena pogodba – gradbena knjiga – knjiga obračunskih izmer - izvedenec
Gradbena knjiga predstavlja (zgolj) dokazno sredstvo o izmerah in izračunu obsega izvršenih del. S podpisom gradbene knjige odgovorni nadzornik potrjuje, da se strinja s podatki oziroma vpisi v gradbeni knjigi. Vpisi v gradbeno knjigo imajo pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo. Vendar pa to ne daje podpisani gradbeni knjigi pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del. Prav tako to tudi ne pomeni, da podatkov vpisanih v gradbeni knjigi nasprotna stranka ne more dokazno izpodbijati.
Tožnik je upravičen le do razlike v znesku odpravnine za primer razrešitve iz nekrivdnih razlogov, ki ostane po odvodu akontacije dohodnine in plačilu prispevkov.
nadurno delo – tožbeni zahtevek – vrednost spornega predmeta – stroški postopka
Tožbeni zahtevek za plačilo dela, opravljenega preko polnega delovnega časa, je tožnik oblikoval tako, da je zahteval po višini opredeljene neto znesek. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka kot vrednost spornega predmeta pravilno vzelo vrednost neto zneskov.
Omejitev sodišča pri odločanju v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi, se nanaša na uveljavljanje zahtevka, ki ga je tožeča stranka uveljavljala v okviru predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. To pa sodišča ne omejuje pri odločanju o dopustitvi spremembe tožbe v smislu razširitve tožbenega zahtevka, katero lahko tožeča stranka predlaga tudi v toku pravde, ki izhaja iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine.
Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev izhaja, da se je tožena stranka zavezala plačevati mesečno pavšalno najemnino za najete prostore, v kateri so bili vključeni vsi obratovalni stroški (ogrevanje, voda, električna energija in čiščenje). Takšen dogovor izrecno izključuje kakršnekoli ugovore tožene stranke iz naslova nižjih stroškov v času, ko naj tožena stranka prostorov dejansko ne bi več uporabljala. Zato se kot nerelevantno izkaže vprašanje višine tovrstnih stroškov v času po izpraznitvi prostorov s strani tožene stranke in pred prenehanjem najemnega razmerja.