CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057694
OZ člen 164, 174, 179. ZPP člen 116, 300, 300/1, 318. ZOZP člen 20a, 42č. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 14.
prometna nesreča - čelno trčenje - posttravmatski sindrom - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - vročanje po uredbi
Z združitvijo pravd v skupno obravnavanje združene pravde ne izgubijo samostojnosti. Vsaka pravdna zadeva še naprej obstaja, le skupno se obravnavajo.
Vročanje je bilo opravljeno z uporabo poštnih storitev. Pri takšnem načinu vročanja poučevanje, ki je določeno v 8. členu uredbe, ne pride v poštev.
OZ v primerjavi z ZOR razširja uporabo uzanc, saj jih ne omejuje samo na izrecen dogovor oziroma na primere, ko iz okoliščin izhaja, da so stranke hotele njegovo uporabo. V skladu z določbo 12. člena OZ, ki pravi, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama, se torej šteje, da so stranke pri gospodarskih pogodbah dogovorjene za uporabo uzanc, razen če so to izključile.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – vsebina obveznosti – predmet izpolnitve
Pravice in obveznosti iz obligacije se oblikujejo glede določenega ravnanja ali storitve, tako da to ravnanje ali storitev predstavlja obligacijo. Predmet obligacije je torej tisto, glede česar je nastala obligacija – konkretizacija obveznosti in pravic, ki izhajajo iz obligacije.
dedovanje na podlagi zakona – določitev zakonitih dedičev – dedna transmisija – deklaratornost sklepa o dedovanju
Prišlo je do situacije, ko mora sodišče namesto dedinje, ki je preživela zapustnika, a je umrla pred zaključkom zapuščinskega postopka, določiti dediče, ki vstopijo kot njeni dediči. Pri tem pa pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni ne more poseči v pravni položaj pritožnic, v kolikor se ugotovi, da sta dejansko njeni zakoniti dedinji. Zato bi jima moralo sodišče prve stopnje omogočiti sodelovanje v obravnavanem postopku, torej ju povabiti na zapuščinsko obravnavo, nato pa ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotoviti, kdo so dediči po pokojnem ter višino dednih deležev.
Ker si stranki vsebino pogodbenega razmerja razlagata različno, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, da pogodbene volje strank ni ugotavljalo samo z razlago listin, ki sta ju stranki zapisali, ampak se je pri ugotavljanju skupnega namena pogodbenikov oprlo tudi na druge dokaze.
pravica do dobrega imena in časti – poseg v pravico do dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – svoboda govora – svoboda tiska – objektivna žaljivost – žaljivost v očeh povprečnega bralca – subjektivno mnenje avtorja
Svoboda tiska je nujni atribut svobode mišljenja kot svobode vsakogar in vseh ter je namenjena vsem tistim, ki v svoji intelektualni osebnosti čutijo potrebo po sporočanju svojih mnenj drugim. Svoboda izražanja je bistveno večja v primeru, ko gre za mnenje o javno objavljenem strokovnem delu.
Prvotoženec je že z izpeljavo besedne zveze „logično nemogoče“ nakazal, da ne gre za trditev, temveč za njegovo mnenje. Prvotoženec je kljub svoji osebni opredelitvi do določenih dejstev še vedno prepustil mnenje o tem bralcu.
Pogodbeno določilo je nejasno in je med pravdnima strankama tudi sporno. Iz teorije izhaja, da je določilo sporno takrat, kadar mu pogodbeni stranki pripisujeta drugačen oz. različen pomen. Povedano drugače, določilo je sporno, če ena pogodbena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pogodbena stranka pa trdi, da je njegov pomen drugačen. Ker je določilo med strankama sporno, ga je potrebno razlagati. Drugostopenjsko sodišče ne soglaša z očitki, da bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabiti le gramatikalno razlago sporne določbe, ne pa tudi namensko.
BHRUPR člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1. ZLNDL člen 1, 1/2, 3, 8.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – uporaba materialnega prava – lastninjenje nepremičnin v uporabi tuje pravne osebe
Predlagatelj je oseba tujega prava, zato ZLNDL za lastninjenje nepremičnin, ki so v uporabi le-teh, ni uporaben. Posebno materialnopravno podlago za lastninjenje nepremičnin, na katerih imajo tuje (hrvaške) osebe pravico uporabe, predstavlja Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
ZOR člen 671, 671/1. ZPP člen 8, 154, 287, 287/4, 328.
prevozna pogodba – ekskluzija dokazov – vezanost na dokazni sklep – sadež zastrupljenega drevesa – odmera pravdnih stroškov – uspeh stranke po temelju – uspeh stranke po višini
Presoja prevoznikove odgovornosti za izgubo blaga.
skupna gradnja – dogovor o skupni gradnji – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s strani tujca
V času morebitne sklenitve pravnega posla – dogovora o skupni gradnji in v času morebitne izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari, toženec kot tujec ne na podlagi pravnega posla in ne na podlagi zakona, ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057696
OZ člen 152, 152/4. ZPP člen 8, 257.
nevarna stvar – osebno vozilo – odškodninska odgovornost lastnika avtomobila – izpovedba stranke
Lastnik osebnega avtomobila kot nevarne stvari je odgovoren za škodo, ki izvira iz te stvari, le, če je to nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upravičeno z njo ravnati, če torej tretji ob škodnem dogodku nevarno stvar uporablja nepooblaščeno proti volji imetnika te stvari, imetnik stvari za škodo ne odgovarja.
uporabnina – neupravičena obogatitev – jezikovna razlaga zakonskih določb – kmetija v solastnini – uporaba tuje stvari – upravičenja solastnika
Dejstvo, da tožnik solastne nepremičnine ne uporablja, jo pa uporablja (v celoti) toženec, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Zgolj gramatikalna razlaga 198. člena OZ, brez upoštevanja, da gre le za specialno določilo v razmerju do 190. člena OZ (in zato abstraktni dejanski stan obsega vse splošne predpostavke obogatitvenega zahtevka) pripelje do zmotnega materialnopravnega zaključka.
Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ni zatrjevala, da se je s tožnikom sporazumela o reševanju spora pred arbitražo v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitve, je tožnik lahko vložil tožbo neposredno na sodišče. Pri tem ni mogoče upoštevati sporazuma o arbitražnem reševanju spora, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – stvarna pravica na premičnini – gospodarski spor
V obravnavanem primeru gre za zahtevek na izročitev oziroma vrnitev individualno določene stvari, torej gre za spor o stvarni pravici na premičnini, za katerega se ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005793
ZLPPOD člen 2, 8, 8/1, 8/2, 9, 18. ZLPP člen 48.a, 48.b, 48.c, 51, 51/3. ZIS člen 2, 4, 51. OZ člen 1060. ZOR člen 104. ZPP člen 286.b.
podjetja v družbeni lastnini - podjetja v mešani lastnini - oškodovanje družbene lastnine - ničnost pravnega posla - pravočasnost trditev
Do oblikovanja kapitalskih deležev je prišlo v času, ko je bila tožena stranka podjetje z družbenim kapitalom, zato je pri presoji njihove zakonitosti potrebno uporabiti takratna pravila. ZLPPOD in ZLPP v ta pravila nista posegla, ampak sta jih le povzela in postavila pravne domneve, kdaj je prišlo do oškodovanja družbene lastnine in s tem olajšala dokazovanje oškodovanja.
V času nastanka trajnih vlog je veljal ZIS, ki kot specialni zakon v dejavnosti, s katero se je ukvarjala tožena stranka, v igralnicah ni dopuščal zasebnega kapitala, kar pomeni, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, neveljaven (ničen) že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve in zato že od vsega začetka ni ustvarjal nobenih pravnih učinkov. Prepoved sicer ni bila izrecna, vendar je bila dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo strogo omejena le na takratne organizacije združenega dela, ki so pridobile ustrezna soglasja in so se ukvarjale z gostinsko in turistično dejavnostjo (4. člen ZIS), sredstva, pridobljena od iger na srečo, pa so se lahko namenjala le za pospeševanje turizma (2. člen ZIS).
Sodišče lahko predlagan dokazni predlog zavrne, sklep o zavrnitvi izvedbe dokaza mora biti obrazložen (na naroku ali v odločbi). Obrazložitev zavrnitve dokaza pa ne sme vsebovati vnaprejšnje dokazne ocene. Sodišče prve stopnje tako ni dolžno izvajati nadaljnjih dokazov, če razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oz. dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali pa da je neko dejstvo že dokazano. Zadošča, da sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazloži, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev.
ZST člen 26, 26/4, 27, 32.a. ZST-1 člen 39. ZPP člen 111, 344, 365/2, 365-3.
sodna taksa za prepozen odgovor na pritožbo – načelo razumnega sorazmerja med višino takse in storitvijo, za katero se sodna taksa zaračunava
Nobene podlage ni za pritožbeno stališče, da za prepozen odgovor na pritožbo ni potrebno plačati nobene takse. Glede na sodna opravila, ki jih terja njegova vložitev in izhodišče, da mora med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, obstajati razumno sorazmerje, je prav, da toženca plačata polovico po tar.št. 1/2 ZST odmerjene takse za odgovor na pritožbo, ne pa več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0057644
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZFPPod člen 27, 27/4, 35. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
pravnomočno razsojena stvar – subjektivne meje pravnomočnosti – pravno nasledstvo – družbeniki izbrisane družbe
Pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine proti izbrisani družbi je izvršilni naslov tudi proti tožencem, ki so bili družbeniki izbrisane družbe.