OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057685
ZOZP člen 7. OZ člen 165, 299, 299/2, 378, 963. ZPP člen 8, 224.
regres zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti – višina zamudnih obresti – obvezno avtomobilsko zavarovanje – potrdilo o izplačilu odškodnine – javna listina – neobstoj dokaznih pravil
Škoda tožeče stranke je nastala s trenutkom izplačila odškodnine oškodovancem, vendar pa dospelost škode ne sovpada nujno s trenutkom zapadlosti in zamudo, saj ni rečeno, da zavezanec za regres za izplačilo s strani zavarovalnice tudi takoj izve. Odločilno je zato dejstvo, kdaj pride zavezanec za regres v zamudo. Kadar rok za izpolnitev ni določen, pride v poštev določba 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost.
Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 06. 2002 o zamudnih obrestih od denarne terjatve za nepremoženjsko in premoženjsko škodo je glede teka zamudnih obresti in njihove višine izrecno vezano na čas veljavnosti ZPOMZO-A, slednji pa je z uveljavitvijo novega ZPOMZO-1 junija 2003 prenehal veljati. Od takrat dalje za zniževanje obresti ni podlage.
OZ v primerjavi z ZOR razširja uporabo uzanc, saj jih ne omejuje samo na izrecen dogovor oziroma na primere, ko iz okoliščin izhaja, da so stranke hotele njegovo uporabo. V skladu z določbo 12. člena OZ, ki pravi, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama, se torej šteje, da so stranke pri gospodarskih pogodbah dogovorjene za uporabo uzanc, razen če so to izključile.
preživnina za zakonca – spremenjene razmere – delitev skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju
Dejstvo, da je preživninska upravičenka po razvezni sodbi prejela 42.000,00 EUR na račun deleža na skupnem premoženju, ne predstavlja spremenjenih razmer. Spremenila se je namreč le pojavna oblika premoženja.
zamudna sodba – vročitev – fikcija vročitve – stalno prebivališče – dejansko bivanje v tujini
Pisanja se stranki (naslovniku) vročajo na naslov, kjer ta dejansko prebiva in se nahaja, čeprav tam nima prijavljenega stalnega, niti začasnega prebivališča.
Skladno z določilom 179. člena OZ je dolžno sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pretehtati vse okoliščine, ki so vplivale na počutje in aktivnosti oškodovanca (subjektivno merilo) in upoštevati tudi sodno prakso glede odmere odškodnin v podobnih primerih (objektivno merilo). Pri tem je bistvena skupno dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo in ne višina posameznih postavk znotraj te.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062167
ZPP člen 443, 453, 481, 495, 495/1. OZ člen 80. CMR člen 30, 30/2.
spor majhne vrednosti - pooblaščenec po zaposlitvi - zloraba procesnih pravic - pravica do izjave - dodatni procesni zahtevki - prevzem blaga po prevozni pogodbi
Prepoved upoštevanja dejstev in dokazov, podanih v več kot dveh vlogah, velja le v primeru rednega postopka na podlagi procesnega zahtevka, uveljavljanega s prvo vlogo (tožbo ali predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Če pravdni stranki po začetem postopku postavita dodatne procesne zahtevke (npr. kot spremembo tožbe, nasprotno tožbo ali pobotni ugovor), je treba nasprotni stranki ne glede na število do tedaj vloženih vlog vedno dopustiti, da se o dodatnem ali spremenjenem zahtevku izjavi, saj bi v nasprotnem šlo za zlorabo procesnih pravic.
Vsebina pojma „pooblaščenca po zaposlitvi“ zajema katerokoli osebo, ki za gospodarsko družbo opravlja takšno delo, da je z njim zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, pri čemer so konkretni pooblaščenci po zaposlitvi v zakonski določbi navedeni zgolj primeroma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057696
OZ člen 152, 152/4. ZPP člen 8, 257.
nevarna stvar – osebno vozilo – odškodninska odgovornost lastnika avtomobila – izpovedba stranke
Lastnik osebnega avtomobila kot nevarne stvari je odgovoren za škodo, ki izvira iz te stvari, le, če je to nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upravičeno z njo ravnati, če torej tretji ob škodnem dogodku nevarno stvar uporablja nepooblaščeno proti volji imetnika te stvari, imetnik stvari za škodo ne odgovarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068100
OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
padec na mokrih tleh – protispisnost – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožba sodišču utemeljeno očita nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sodbe in med vsebino zapisnikov zaslišanja posameznih prič. Poleg tega izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj pomembnih elementov (tožnik je poiskal direktorja tožene stranke, ga obvestil o nezgodi, z njim je stopil v kontakt, zaposlene v trgovini opozoril na padec, osebje v trgovini je bilo seznanjeno s tem, da je neka oseba padla v trgovini, da je tožnik padel, sta bila seznanjena tako kandidatka za vožnjo kot tudi ocenjevalec vožnje), sodišče ni ocenilo in o tem ni razlogov v izpodbijani sodbi, zaradi česar se ne da preizkusiti.
dokazno breme – dokaz z zaslišanjem strank - kontradiktornost postopka – odstop od načela neposrednosti – neposredno ustno zaslišanje
Dokaz z zaslišanjem strank je strukturiran, t.j. sestavljen iz dveh ločenih zaslišanj, ki ga zaradi njegove kontradiktorne narave ni mogoče razstaviti na posamezne dele. Le v izjemnih primerih ga je dopustno izvesti okrnjeno (z zaslišanjem samo ene stranke), za takšno izjemo pa v obravnavanem primeru ne gre. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje njene zakonite zastopnice (o dejstvu, pri katerem sta obe sodelovali) razširilo tudi na zaslišanje zakonite zastopnice tožeče stranke, saj bi v nasprotnem postopek vodilo nekontradiktorno in neuravnoteženo.
Neposredno ustno zaslišanje strank je potrebno iz razloga, ker se predpostavlja, da bosta v svojih izpovedbah potrdili, kar sta že navedli v pripravljalnih vlogah. V primeru namreč, ko razen (nasprotujočih) izpovedb strank ni drugih tehtnih dokazov o določenem dejstvu, je odločitev sodišča pač odvisna od njihove prepričljivosti oz. od vtisa verodostojnosti zaslišanih oseb, česar pa ni mogoče oceniti brez neposrednega stika stranke s sodnikom.
skupna gradnja – dogovor o skupni gradnji – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s strani tujca
V času morebitne sklenitve pravnega posla – dogovora o skupni gradnji in v času morebitne izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari, toženec kot tujec ne na podlagi pravnega posla in ne na podlagi zakona, ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini.
pravica do dobrega imena in časti – poseg v pravico do dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – svoboda govora – svoboda tiska – objektivna žaljivost – žaljivost v očeh povprečnega bralca – subjektivno mnenje avtorja
Svoboda tiska je nujni atribut svobode mišljenja kot svobode vsakogar in vseh ter je namenjena vsem tistim, ki v svoji intelektualni osebnosti čutijo potrebo po sporočanju svojih mnenj drugim. Svoboda izražanja je bistveno večja v primeru, ko gre za mnenje o javno objavljenem strokovnem delu.
Prvotoženec je že z izpeljavo besedne zveze „logično nemogoče“ nakazal, da ne gre za trditev, temveč za njegovo mnenje. Prvotoženec je kljub svoji osebni opredelitvi do določenih dejstev še vedno prepustil mnenje o tem bralcu.
mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
V nepravdnem postopku se določi meja le, kadar gre za spor le glede meje. Sodišče prve stopnje je iz navedb strank ugotovilo, da ne gre za takšen spor, ampak za spor o lastninski pravici, zato je pravilno in v skladu s 17. čl. ZNP nepravdni postopek ustavilo.
Avalist, ki je menico podpisal kot bianco menico, lahko v menični pravdi uveljavlja ugovore iz osnovnega posla, zaradi katerega se je menično zavezal nasproti meničnemu upniku, ki je hkrati upnik iz temeljnega razmerja.
ZOR člen 671, 671/1. ZPP člen 8, 154, 287, 287/4, 328.
prevozna pogodba – ekskluzija dokazov – vezanost na dokazni sklep – sadež zastrupljenega drevesa – odmera pravdnih stroškov – uspeh stranke po temelju – uspeh stranke po višini
Presoja prevoznikove odgovornosti za izgubo blaga.
ZZK-1 člen 161, 161/3, 161/3-1. ZPP člen 343, 343/4.
pravni interes za pritožbo
Pravni interes je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, torej ima pravico do pritožbe le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je ta utemeljena, prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Slednje pomeni, da bi se njen pravni položaj izboljšal glede na tisto, kar je zahtevala v postopku na prvi stopnji.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – vsebina obveznosti – predmet izpolnitve
Pravice in obveznosti iz obligacije se oblikujejo glede določenega ravnanja ali storitve, tako da to ravnanje ali storitev predstavlja obligacijo. Predmet obligacije je torej tisto, glede česar je nastala obligacija – konkretizacija obveznosti in pravic, ki izhajajo iz obligacije.
Iz dopisa toženca povsem jasno izhaja, da tožnik ni utrpel (telesnih in duševnih) bolečin ter strahu take stopnje, da bi njihova stopnja in trajanje opravičevale denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, sploh upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve.
vnovčitev bančne garancije – abstraktna bančna garancija – prepoved dolžnikovemu dolžniku izplačati po bančni garanciji – ugovori iz temeljnega posla
Abstraktna garancija je samostojna in neodvisna od osnovnega posla, zato se upnik lahko upre unovčitvi garancije le, če se sklicuje na zlorabo.
Unovčitev garancije ni pogojena s številom napak niti z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak. To bi pomenilo že reševanje osnovnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom bančne garancije kot samostojne in neodvisne garancije.
Gre za abstraktno garancijo, kjer že primerjava garancije in zahtevka za vnovčitev pokaže, da zahtevek ustreza pogojem iz garancije. Konkretizacija napake pa ni potrebna, saj bi abstraktna bančna garancija v tem primeru izgubila svoj smisel.