OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 346, 349. ZPP člen 212. ZOdv člen 1, 1/1, 1/2.
definicija gospodarskega subjekta – odvetnik kot gospodarski subjekt – zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb
Za gospodarske subjekte v smislu OZ se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo. Ker v navedenem določilu ni mogoče najti podlage za ugotovitev, da je odvetnik gospodarski subjekt, saj ni niti pravna oseba niti samostojni podjetnik, ga ni moč šteti za gospodarski subjekt in pogodba, ki jo sklepa s strankami, ne predstavlja gospodarske pogodbe. Zato ne pride v poštev uporaba zastaralnega roka iz 349. člena OZ za gospodarske pogodbe, pač pa splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – trditveno in dokazno breme – neupravičena pridobitev
Trditve o tem, da je bila tožena stranka neupravičeno obogatena, tožeča stranka ni dovolj konkretizirala. Zgolj zatrjevanje, da asignacija, na podlagi katere naj bi tožena stranka prejela vtoževani znesek od tožeče stranke, ni bila sklenjena, ne zadostuje, za zaključek, da je bila tožena stranka na račun tožeče stranke neupravičeno obogatena.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057664
ZOR člen 567. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stanovanje – bivalni prostor – stanovanjsko razmerje – samski dom– zakupna (najemna) pogodba – nasprotje med izrekom in razlogi – nepravočasna dopolnitev pritožbe
Prostora, ki ga mora toženec izročiti tožeči stranki, ni opredeliti kot stanovanja v smislu predpisov, ki oziroma so urejali stanovanjska razmerja, posledično je temu za tu obravnavano pogodbeno razmerje med pravdnima strankama glede obravnavanega prostora uporabiti določbe ZOR o zakupni (najemni) pogodbi.
Zgolj dejstvo, da sta pravdni stranki sestra in brat in da imata skupen nabiralnik, ne dokazuje, da se toženec s sodnim pisanjem ne bi mogel seznaniti.
Prvo obvestilo, ki se je nanašalo na poskus vročitve zamudne sodbe, je bilo puščeno v poštnem predalčniku 25.5.2007, vročitev tudi ob drugem poskusu 26.5.2007 ni bila uspešna, zato je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu s takrat veljavnim 2. odstavkom 141. člena ZPP, štelo, da je bila tožencu zamudna sodba vročena 26.5.2007. Rok je torej začel teči 27.5.2007, spričo česar se je rok za vložitev predloga za obnovo iztekel 11.7.2007.
napotitev na pravdo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zunajzakonska skupnost – spor glede obsega zapuščine
Če je nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, že vpisana v zemljiško knjigo na enega zakonca ali pa sta vpisana drugačna solastninska deleža, nepravdno sodišče napoti na pravdo tistega zakonca, ki ni vpisan, oziroma tistega, čigar vpisani delež je manjši od polovice
izvršilni stroški – stroški upnika za prisotnost pri rubežu – potrebni stroški – neuspešen rubež
Četudi gre pri udeležbi upnika pri rubežu za njegovo pravico, iz tega še ni mogoče izpeljati zaključka, da ima upnik v vsakem primeru, ko se rubeža udeleži, pravico od dolžnika zahtevati, naj mu povrne stroške, ki so mu v zvezi s tem nastali.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – uveljavljanje prekluzije v pritožbi – dopustnost pripravljalnih vlog
Od opredelitve tožeče stranke, ali je nevztrajanje pri plačilu zneska 87,64 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi šteti kot umik tožbe ali kot odpoved tožbenemu zahtevku v tem delu, je odvisna odločitev sodišča o tožbenem zahtevku v tem obsegu.
separatni pravdni stroški – uspeh strank – potrebni pravdni stroški
Kot je razvidno iz povratnice v spisu, je toženka obvestilo o preklicu prejela pred narokom 11.3.2010, njen pooblaščenec, odvetnik, pa je preklic res prejel šele na dan naroka. Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje, da ne gre za potrebne stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0057691
SPZ člen 110. OZ člen 533. ZD člen 59. ZNP člen 118.
solastna nepremičnina – etažna lastnina – ustanovitev etažne lastnine – pogodba o ustanovitvi etažne lastnine – oporoka – darilna pogodba – dogovor o uživanju in uporabi nepremičnine
Dejanska posest in dejanski obseg uporabe solastne nepremičnine, ki ni razdeljena, nima pravnih posledic, ki bi povzročila spremembo solastniškega deleža solastnikov na nepremičnini.
Zahtevek na sklenitev pogodbe o ustanovitvi etažne lastnine materialnopravno ni utemeljen. Solastnik nima zahtevka na sklenitev pogodbe o ustanovitvi etažne lastnine, lahko pa zahteva, da se solastnino na nepremičnini v nepravdnem postopku razdeli v etažno lastnino.
Iz sklepa z dne 02. 07. 2009, s katerim je sodišče prve stopnje D.V. naložilo, da mora vložiti še en izvod pritožbe, ni bilo jasno, da je D.V. vložila pritožbo poleg tiste, ki so jo vložili njeni pooblaščenci. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno v sklepu, s katerim jo je pozvalo na predložitev še enega izvoda, jasno in nedvoumno zapisati, za kakšno situacijo gre. Pooblaščenci so glede na potek dogodkov utemeljeno sklepali glede na pomanjkljive razloge v sklepu, da je treba predložiti še en izvod tiste pritožbe, ki so jo sami sestavili, to pa so nato storili. Sodišče prve stopnje bi moralo vsaj potem, ko je prejelo še en izvod pritožbe pooblaščencev, razplet razčistiti, preden je izdalo izpodbijani sklep.
URS člen 33, 66. ZIZ člen 76, 76/2, 189, 189/3, 189/6.
sklep o domiku – domik - pričakovalna pravica kupca – umik predloga za izvršbo po domiku - plačilo terjatve po razglasitvi sklepa o domiku
Plačilo terjatve in umik predloga za izvršbo po opravljeni pisni odločbi in razglasitvi sklepa o domiku, ni razlog za razveljavitev sklepa o domiku.
Sklep o domiku je možno razveljaviti zgolj iz razlogov nepravilnosti pri opravi javne dražbe, ni pa ga možno razveljaviti iz razloga, ker je upnik umaknil predlog za izvršbo po razglasitvi sklepa o domiku nepremičnine.
spor majhne vrednosti – ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – ugovor pasivne legitimacije – dogovor o plačilu zdravstvenih storitev
Zapis v predračunu, da je tožnik plačnik računa, ne dokazuje, da se je toženec zavezal plačati stroške zdravljenja F. A., temveč le, da ga je tožeča stranka obravnavala kot plačnika računa. Tudi račun, izstavljen 10.10.2005, na katerem so obračunani zdravstveni stroški za F.A. in toženca skupaj, za katerega tožnik ni dokazal, da bi bil tožencu poslan (toženec ga je dobil skupaj s tožbo 25.4.2008), ne dokazuje zaveze toženca za plačilo računa.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – popolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – napačen poziv sodišča
Tožeča stranka je še v fazi izvršilnega postopka svoj izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine dopolnila tako, da je navedla dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagala tudi dokaze za ugotavljanje teh dejstev. Res je, da tožeča stranka ni tožbe ponovno dopolnjevala v skladu s pozivom, ki pa je bil očitno glede nje izdan pomotoma, ker je bila tožba tožene stranke že popolna.
umik tožbe – stroški postopka – uspeh v pravdi – doplačilo sodne takse za redni postopek
Ker tožeča stranka po pozivu sodišča ni doplačala sodne takse za redni postopek in je sodišče prve stopnje posledično njeno tožbo štelo za umaknjeno, je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 179. ZVZD člen 36.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar – krivdna odgovornost – nepremoženjska škoda
Ker montaža nabrušenih nožev na kosilnico predstavlja nevarno opravilo in ker nabrušeni noži že sami po sebi predstavljajo nevarno stvar, možnost poškodbe pa je še toliko večja, če delo opravlja nekdo, ki ni usposobljen (kot tožnik), je tožena stranka za škodo, ki je nastala pri delu objektivno odgovorna.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju z določbami ZPP, ko je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe upoštevalo tudi navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, saj je bil predlog za izdajo začasne odredbe podan po tem, ko je bil odgovor na tožbo že vložen. Za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno razpisati naroka, saj je bilo dolžno odločitev sprejeti v roku 3 dni.
Bistvo verižne kompenzacije v součinkovanju večih pravnih dejanj, t.j. v medsebojno povezanih odpustih dolga, ki učinkujejo le, če so vsi realizirani. Namen verižnega pobota je namreč doseči ugasnitev in prenehanje terjatev vseh udeležencev kompenzacije z medsebojnim (vendar ne vzajemnim) odpustom dolga. Predpostavka za veljavnost tega posla tako je, da ga morajo skleniti prav vse stranke posla, saj gre za ekonomsko in pravno enoten posel. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da izpodbijanih verižnih kompenzacij niso podpisali vsi na njej navedeni udeleženci/stranke, je napravilo pravilen zaključek o neizkazanosti obstoja pravnega dejanja in s tem neutemeljenosti njenega izpodbijanja.
domneva umika zahteve za sodno varstvo – odločanje o izločitvi – opravljanje dejanj
Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi oprlo na določbo 3. odstavka 61. člena ZP-1, po kateri se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila, s tem, ko jo je povezalo z vabilom storilcu in njegovemu pooblaščencu na zaslišanje, ki je bilo razpisano za 22. 9. 2010, katerega se storilec ni udeležil, sodišču pa je opravičilo posredoval šele 30. 9. 2010. Vendar je sodišče pri svoji odločitvi očitno prezrlo, da se je obdolženec kot vlagatelj zahteve za sodno varstvo odzval na zaslišanji, ki ju je sodišče razpisalo za 7. 7. 2009 in 12. 2. 2010, in da je svoj zagovor že podal. Sodišče bi moralo upoštevati zagovor storilca, ki ga je podal na zaslišanju 12. 2. 2010, čeprav se je zagovarjal le z molkom.
Zakonodajalec je s strožjim obravnavanjem te kategorije voznikov želel doseči, da bi vozniki, ki šele pridobijo vozniške izkušnje kot samostojni vozniki v cestnem prometu s kategorijama A ali B motornih vozil, pod grožnjo hujših posledic doseženih kazenskih točk, še dosledneje spoštovali cestnoprometne predpise, saj zaradi neizkušenosti predstavljajo večjo nevarnost v cestnem prometu kot tisti vozniki, ki že imajo večletne vozniške izkušnje.