dovoljenost revizije - rok za revizijo - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - zavrženje revizije
Če je bila vloga, ki je vezana na rok, poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa k pristojnemu sodišču prispe po njegovem izteku, se šteje za pravočasno vloženo le v primeru, če je vložitev pri nepristojnemu sodišču mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ali njegovi očitni pomoti.
plačilo stroškov izbrisa pravne osebe – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse
Revident mora sam izkazati pogoje za dovoljenost revizije. Dejanska in pravna situacija v zadevah, na katere se sklicuje revident, se razlikuje od situacije v obravnavani zadevi, zato ne gre za odstop od sodne prakse, torej ne gre za formalno pravno vprašanje in zato revizija ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zapuščinski postopek - zdravstveno stanje dediča - prebivališče dediča
Okoliščina, da težje mobilna zapustničina hči nima prebivališča na območju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, glede na stadij zapuščinskega postopka in druge okoliščine primera, za zdaj ni razlog, ki bi oteževal nadaljnji tek tega zapuščinskega postopka pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem, s tem pa tudi ne upošteven razlog smotrnosti za prenos pristojnosti.
davek na dodano vrednost – oprostitev plačila DDV – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – praksa Vrhovnega sodišča
Revizija se ne dovoli, če je o pravnem vprašanju, ki je bistveno za odločitev, Vrhovno sodišče že odločalo, izpodbijana sodba pa od te odločitve ne odstopa.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - hramba vozil - obveznost shranjevalca - podlage odškodninske odgovornosti - višina škode - zmanjšana vrednost vozila - pravno priznana škoda - amortizacija - sklepčnost tožbe
Po presoji revizijskega sodišča je tožnik zadostil svojemu trditvenemu bremenu in je tožba sklepčna. Navedba o popolnem propadu vozila namreč po svoji vsebini vključuje tudi delen propad, torej škodo bodisi zaradi popolne bodisi zaradi delne manjvrednosti vozila. Ob tem je dodati še, da je sodišče druge stopnje, ki ob enaki materialnopravni podlagi izpodbijane sodbe ni utemeljilo z enakimi razlogi kot prvostopenjsko sodišče (tj. z neizkazanostjo nedopustnega ravnanja, temveč z neizkazanostjo višine škode), pri tem pa je glede višine škode preseglo zaključke prvostopenjskega sodišča, ki je trditveno podlago tožbe štelo za zadostno in višino tožniku nastale škode ugotovilo do zneska natančno, postopalo v škodo pritožnika, saj ga je postavilo v slabši pravni položaj od tistega, ki mu ga je dajala prvostopenjska sodba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0013209
ZOR člen 376, 376/1. ZPP člen 370, 370/3.
povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - subjektivne okoliščine na strani tožnika - razlogi ta revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Višje sodišče ni sledilo pritožbeni graji dejanskega stanja, da je tožnik oseba, ki izkazuje manjše razumevanje stvari. Vrhovno sodišče je v tej fazi postopka vezano na ugotovljeno dejansko stanje in njegovo izpodbijanje ni več dovoljeno (prim. 3. odstavek 370. člena ZPP), zato so vsi tisti revizijski očitki, ki merijo na drugačen dokazni zaključek, neupoštevni.
Ob ugotovitvi, da je toženka s tem, ko je odrinila tožnico, le odvračala od svojega moža tožničin protipravni napad, da je bila njena obramba sočasna in sorazmerna tožničinemu napadu, sta sodišči pravilno odločili, da ni podana toženkina odškodninska odgovornost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005260
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 420, 420/2. KZ člen 145.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja navedb pritožbe - kršitev kazenskega zakona - ogrožanje varnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenčeve oškodovanki izrečene besede, in okoliščine, v katerih so bile izrečene, sta sodišči v izpodbijani pravnomočni sodbi razumno ocenili kot resno grožnjo, s katero je ogrožena varnost oškodovanke.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije
Pravilna je odločitev višjega sodišča, da je sodba o zavrnitvi dela tožnikovega zahtevka postala pravnomočna že na podlagi odločbe istega sodišča I Cp 2380/2007 z dne 30.5. 2007 in da zatorej tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje zdaj le še ugodilnega dela prvostopenjske odločbe.
ZDDPO člen 9, 11. Slovenski računovodski standardi standard 2, 2-16.
davek od dobička pravnih oseb – dobro ime – slovenski računovodski standardi – poštena vrednost
Ker je v skladu s SRS 2.16. dobro ime presežek nabavne vrednosti kupljenega podjetja nad določljivo pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev, zmanjšano za dolgove pridobljenega podjetja, bi moral revident za pravilno knjiženje dobrega imena predložiti tudi listine, iz katerih bi bila razvidna poštena vrednost pridobljenih sredstev.
SPZ člen 137, 154. ZFPPod člen 27. ZGD člen 394. ZOR člen 987. ZTLR člen 63, 63/1.
zastavna pravica na nepremičnini - maksimalna hipoteka - načelo akcesornosti - poplačilna pravica - obstoj zapadle terjatve - prenehanje zavarovanega upniško dolžniškega razmerja - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - prevzem obveznosti izbrisane družbe - uveljavljanje terjatve proti družbeniku - prekluzivni rok - prenehanje zavarovane terjatve - posledice neizbisane hipoteke - načelo javnosti zemljiške knjige - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ker je že pred vložitvijo hipotekarne tožbe prenehalo tako zavarovano upniško-dolžniško kreditno razmerje kot tudi edina terjatev, ki izvira iz tega razmerja, sodišče ob upoštevanju načela akcesornosti zahtevku ne bi smelo ugoditi. Zaradi prenehanja poplačilnega upravičenja kot bistvene vsebine zastavne pravice namreč vknjižena maksimalna hipoteka ne more več služiti svojemu namenu.
nujni delež - izplačilo v denarju - obremenitev podarjenih nepremičnin s hipoteko
Po 27. členu ZD ima nujni dedič pravico do alikvotnega dela zapuščine v naravi in ne do ustreznega denarnega zneska. Vendar pri tem stališču ni mogoče vztrajati takrat, ko vrnitev podarjenih stvari v naravi ni mogoča zato, ker jih je obdarjenec uničil, odsvojil ali jih obremenil v korist tretjega.
dokazovanje - izvedenec - postavitev novega izvedenca
ZPP predpisuje ponovitev dokazovanja z novim izvedencem le, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Bistveno je torej, ali je tožnik s svojimi pripombami na podana izvedenska mnenja vzpostavil dvom v njihovo pravilnost.
Ker v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja in tudi ni spremenilo izpodbijanega upravnega akta tožene stranke, prav tako pa ni šlo za spor v zvezi s kršitvami ustavnih pravic, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo prvostopnega sodišča kot nedopustno.