pravica do štipendije - mirovanje pravice - podaljšanje roka za dokončanje študija - vračilo štipendije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Dejstvo, da toženki pravica do štipendiranja ni mirovala, je sodišče druge stopnje ugotovilo samo (iz listin v spisu), mimo dejanskih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje, saj le-to tega ne ugotavlja. Ta dejanska ugotovitev je tudi v nasprotju z listinami v spisu.
disciplinski postopek - kršitev z znaki kaznivega dejanja - hramba orožja - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Tožniku je bilo očitano, da je dne 17. 3. 2005 na svojem domu hranil večjo količino vojaškega orožja, streliva in eksploziva, katerega promet, nabava in posest (hramba) v tistem trenutku posameznikom ni bila dovoljena.
subsidiarna oblika zaščite – splošna verodostojnost prosilca – pospešeni postopek
Iz pritožnikovih izjav izhaja, da okoliščin za priznanje statusa begunca pritožnik v obravnavani zadevi ne uveljavlja, pač pa je uveljavljal samo subsidiarno obliko zaščite iz tretjega odstavka 2. člena v zvezi z 28. členom ZMZ. Izpolnjenost pogojev za priznanje te oblike zaščite je tožena stranka ugotavljala v pospešenem postopku, ki ga ZMZ (členi 52 do 55) za to obliko mednarodne zaščite ne izključuje.
izločitev sodnika porotnika - pravica do nepristranskega sodišča - izvajanje dokazov - izločitev dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obseg preizkusa
Prostovoljna pisna izjava priče, poslana sodišču po zagovorniku, je dovoljen dokaz, in takega položaja ni mogoče enačiti s položajem, ko mora sodišče izjave, dane policiji, izločiti in jih ne sme uporabiti v kazenskem postopku.
ZZZDR člen 106, 106/2, 106/4, 107, 107/1, 113, 113/2, 113/3. ZPP člen 78, 409.
spori iz razmerja med starši in otroki - spor o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - stiki z otrokom - stvarna legitimacija - procesna legitimacija - izvajanje roditeljske pravice - zastopanje otroka - režim izvajanja stikov - zavrženje tožbe
V sporih o varstvu in vzgoji je med staršema že v izhodišču spor glede izvrševanja roditeljske pravice, ki ga sodišče razreši šele s končno odločbo. Zato starša v teh sporih ne moreta zastopati otroka in v njegovem imenu vložiti tožbe in pravnih sredstev. Prav zato ZZZDR daje samima staršema procesno legitimacijo za uveljavljanje otrokovih pravic: starša lahko tožbo, s katero zahtevata varstvo otrokovih pravic, vložita v svojem imenu. Sodišče pa lahko, kadar oceni, da je to glede na okoliščine konkretnega primera potrebno, otroku v postopku postavi posebnega zastopnika (četrti odstavek 409. člena ZPP). Revizijsko sodišče je zato revizijo otroka, ki jo je v njegovem imenu vložil oče, kot nedovoljeno zavrglo.
Okoliščina, da vsak od staršev poskrbi za prehod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, res pokaže otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna. Vendar je od tega načelnega stališča mogoče odstopiti zaradi tehtnih okoliščin. Takšna okoliščina je prav gotovo huda konfliktnost v odnosu med staršema, ki do te mere onemogoča strpnost in sodelovanje pri prevzemanju in predajanju otroka ob začetku in koncu stika, da je zaradi tega ogrožena otrokova korist.
URS člen 155, 155/1. ZOZP člen 7, 7/6. ZOZP-A člen 9, 9/5.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - regres zavarovalnice – omejitev višine regresa - časovna veljavnost ZOZP-A – prehodne določbe - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) – načelo varstva zaupanja v pravo - konkurenca ustavnih pravic – varstvo zavarovancev v javnem interesu
Uporaba novele ZOZP-A, čeprav je bila zavarovalna pogodba sklenjena pred njeno uveljavitvijo, ni v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti iz prvega odstavka 155. člena Ustave.
V primeru kolizije med načelom varstva zaupanja v pravo in drugimi ustavnimi dobrinami je treba presoditi, kateri izmed njih je treba v posameznem primeru dati prednost. Pri takšnem tehtanju je na eni strani pomembno, ali so bile spremembe na določenem pravnem področju relativno predvidljive in kakšna sta teža spremembe in pomen obstoječega pravnega položaja za zavezanca. Na drugi strani pa je pomemben javni interes po uveljavitvi drugačne ureditve od obstoječe.
V sistemu prostega opravljanja storitev, ki velja na področju obveznega zavarovanja v prometu, je zakonodajalec višino regresa omejil z namenom varstva šibkejše pogodbene stranke - zavarovanca. Regresiranje odškodnine, pa četudi je nastala katastrofalna škoda, namreč ne sme imeti za posledico finančnega zloma zavarovanca.
javni razpis – sofinanciranje turističnih destinacij – ocena strokovne komisije – predlog za postavitev izvedenca – načelo zaslišanja – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ocena strokovne komisije na javnem razpisu o sofinanciranju turističnih destinacij o izpolnjevanju razpisno zahtevanih kriterijev spada med dejanske ugotovitve, ki ne morejo biti predmet revizijskega preizkusa v okviru razloga izpodbijanja dejanskega stanja. Takšno oceno pa lahko revident izpodbija v okviru kršenja pravil predmetnega razpisa, pri čemer lahko v upravnem sporu le z določnim, nepogojnim in primerno utemeljenim dokaznim predlogom vzbudi dvom v strokovno oceno komisije.
izbris hipoteke iz zemljiške knjige - prenehanje hipoteke - ugasnitev hipoteke s potekom časa - vsebina hipoteke - poplačilna pravica - časovno neomejeno uveljavljanje poplačilne pravice - trajna narava stvarnopravnega razmerja - maksimalna hipoteka - prenehanje zavarovanega upniško dolžniškega razmerja
Bistven del hipoteke je poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira - da ob neplačilu zavarovane terjatve s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in da se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo. Sodno uveljavljanje poplačilne pravice s t.i. hipotekarno tožbo pa po takrat veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno.
Pravice, pridobljene pred uveljavitvijo novega zakona 1. 1. 2003, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene (prim. drugi odstavek 266. člena SPZ), kar za obravnavani primer pomeni, da je hipoteka ostala v veljavi vključno z upravičenjem hipotekarnega upnika po časovno neomejenem uveljavljanju poplačilne pravice.
akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – soglasje Vlade k določitvi enkratne letne nagrade direktorju zavoda
Soglasje Komisije Vlade RS za kadrovske in administrativne zadeve k določitvi enkratne letne nagrade direktorju zavoda ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato tudi s tožbo v upravnem sporu ni mogoče zahtevati njegove izdaje, niti ni mogoče izdaje takega soglasja nadomestiti s sodbo, izdano v upravnem sporu, tako kot to s tožbo tožnica zahteva. Navedeno soglasje namreč ni odločba ali drug javnopravni, enostranski oblastveni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč gre za akt, ki ga da Vlada Republike Slovenije organu upravljanja (delodajalcu) javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, v okviru uresničevanja svojih ustanoviteljskih pravic.
razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost sodbe
Če pritožbeno sodišče v svoji odločbi ne presodi vseh navedb pritožbe, ne stori bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ampak gre za kršitev prvega odstavka 395. člena ZKP, ki se jo upošteva v okviru 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, torej le, če je takšna kršitev vplivala na zakonitost sodbe druge stopnje.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožnice pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.
Revizijsko sodišče se načeloma strinja, da so spori v zvezi z zdravniškimi napakami zahtevni za oškodovance v smislu dokazovanja odškodninskih predpostavk, vendar pa je imela revidentka v konkretnem primeru na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke dovolj jasno podlago za pravilno oblikovanje že postavljenega zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sporno dejansko stanje – zelo hude posledice
Revident ne navaja nobenih spornih pravnih vprašanj glede uporabe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, zato revizija iz razloga, določenega v 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni dovoljena.
Ker revident ni z ničemer izkazal, kakšne posledice naj bi mu zaradi plačila dolgovanega zneska nastale, pri čemer ni niti navedel višine svoje pokojnine, po presoji Vrhovnega sodišča pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
vročanje – osebno vročanje odvetniku – vročanje v poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev – zakonska analogija – zahteva za varstvo zakonitosti
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP in odvetnikom, kadar vročitev po 133. in 138. členu ZPP ni mogoča. Po oceni Vrhovnega sodišča v procesnem pravu na podlagi zakonske analogije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve kot velja za fizične osebe. Tako je treba pri vročanju pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP tudi, ko se ta vročajo subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP in odvetnikom, uporabiti določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena, ki veljajo za fizične osebe.
Res je, da ZPP ne ureja vročanja v poštni predal, ki se nahaja v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev. To pa ne pomeni, da vročanje v poštni predal sploh ni dovoljeno, oziroma da je takšna vročitev pravilna le, če odvetnik (oziroma njegov zaposleni) pisanje prevzame. Šteti je treba, da je odvetnik, ki je odprl poštni predal, soglašal, da se vročitev sodnih pisanj – ne glede na to ali gre za pisanja, ki se vročajo osebno ali ne - ne opravi po 138. členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal. To pa glede na zgoraj obrazloženo stališče pomeni, da se morajo pisanja iz 142. člena ZPP v poštni predal vročati po zgoraj navedenih določbah tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.
ZKP člen 372, 372-1, 372-4. KZ člen 237, 238, 260.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - ponarejanje znamenj za zaznamovanje blaga - zakonski znaki kaznivega dejanja - znamenje za zaznamovanje blaga - znamka - preslepitev kupcev - neupravičena uporaba tuje oznake ali modela
Pojem „predpisano znamenje za zaznamovanje blaga“ po prvem odstavku 260. člena KZ - ponarejanje znamenj za zaznamovanje blaga - ne obsega pojma znaka, ki se zavaruje z znamko kot pravico industrijske lastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS0013153
ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2-8. ZGD člen 429, 439. ZOR člen 65, 65/2, 104, 104/2, 104/3, 107, 107/2. ZGD-1 člen 505.
možnost obravnavanja pred sodiščem - zavrnitev dokaznega predloga - priznanje dejstev - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - delitev dobička - nična pogodba - določbe majhnega pomena
Pravico do deleža pri dobičku v družbi z omejeno odgovornostjo imajo družbeniki, dobiček pa se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače (429. člen ZGD), o razdelitvi dobička pa odločajo družbeniki (439. člen ZGD). Določbe o korporacijskih pravicah na podlagi kapitalske udeležbe niso majhnega pomena in tudi po veljavni zakonodaji o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička družbe z omejeno odgovornostjo odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1). A contrario je neveljavno vsakršno razpolaganje z dobičkom družbe s strani oseb, ki niso družbeniki družbe.
S sklicevanjem na to, da je revident vložil za izdajo gradbenega dovoljenja že 100.000,00 EUR, ne zadošča za izpolnjevanje pogoja po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije. Tudi če bi tožnik izkazal, da je vložil navedena sredstva, to samo po sebi še ne pomeni hudih posledic.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - primarni in podrejeni zahtevek - vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje revizije
Tožnica v reviziji ni navedla vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, v tožbi pa je navedla le vrednost spornega predmeta za primarni zahtevek in ta znaša 9.180,44 EUR. Revizija glede odločitve o primarnem zahtevku tako ni dovoljena zato, ker bi morala tožnica predlagati dopustitev revizije, glede odločitve o podrejenih zahtevkih pa ni dovoljena zato, ker zanje ni navedla vrednosti spornega predmeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013215
OZ člen 376.
zakonske zamudne obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - določljivost obrestne obveznosti v izvršilnem naslovu - načelo formalne legalitete - časovne meje pravnomočnosti
Zamudne obresti so v izrekih izvršilnih naslovov že po naravi stvari praviloma določene zgolj opisno. Če so za opredelitev obsega tega dela (akcesorne) obveznosti dolžnika v izvršilnem naslovu navedeni vsi relevantni parametri, ugotovi višino obresti nominalno (drugače kot pri glavnici) z razlago sodišče v izvršilnem postopku – s čimer ne odstopa od izvršilnemu postopku imanentnega načela stroge formalne legalitete in z ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti, saj, ravno nasprotno,ohranja „zvestobo“ izvršilnemu naslovu, če ugotovi višino obresti znotraj kriterijev njihove določljivosti, opredeljenih v izvršilnem naslovu.