premoženje občin - začasna odredba – neizkazana težko popravljiva škoda
Težko popravljiva škoda bi se v primeru, kot je obravnavani (kjer kot tožeča stranka nastopa lokalna skupnost), morala izkazati v smislu bistveno oteženega ali onemogočenega poslovanja, delovanja ali opravljanja funkcij, ki jih tožeča stranka izvaja kot lokalna skupnost na podlagi ZLS. Zgolj zmanjšanje njenega premoženja in morebitni stroški zaradi sodnih postopkov ne morejo predstavljati težko popravljive škode.
dopuščena revizija - pogoji za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - delovna nesreča - tožba Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Četudi Vrhovno sodišče o vprašanjih vzročne zveze oziroma delavčevega prispevka k nastanku nesreče še ne bi odločalo v gospodarskih sporih, v katerih bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije iztoževal svojo škodo, pa ne gre prezreti številnih njegovih odločb glede teh vprašanj v pravdah, v katerih so svojo škodo iz delovnih nesreč iztoževali delavci.
ZUS-1 člen 59, 85, 85/1-1. ZTI člen 13. ZIN člen 33.
ukrep tržne inšpekcije – označevanje proizvodov
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka z navedbami, da je sledila označitvi proizvajalca ter izgledu izdelka, ne more uspešno izpodbiti inšpektorjeve ugotovitve, da je ta del copat narejen iz tekstila oziroma da je oznaka „drugi materiali“ nepravilna, torej ni izkazala, da bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno in zato inšpektorjev ukrep neutemeljen.
ZUS-1 člen 2, 4, 30, 36, 36/1-4, 76, 82. ZSS člen 15, 19, 21, 21a. URS člen 157, 157/2.
varstvo ustavnih pravic – zavrženje tožbe – neizbira kandidata v sodniško funkcijo – izvolitev v sodniško funkcijo – akt Sodnega sveta
Akt Sodnega sveta o neizbiri kandidata na razpisano sodniško mesto ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v (rednem) upravnem sporu po 2. členu ZUS-1. Če pa neizbrani kandidat meni, da so bile s takim aktom kršene njegove ustavne človekove pravice, in če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pa lahko vloži tožbo po 4. členu ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 30. člena ZUS-1. Take tožbe pa tožnik v tem primeru ni vložil.
dopuščena revizija - kršitev pravice do enakega obravnavanja - formalne predpostavke - opredelitev kršitev postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tudi v primeru očitka postopkovnih kršitev velja, da sme Vrhovno sodišče dopustiti revizijo le, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o konkretnem pravnem vprašanju, ki izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, je zahteva o „natančnem in konkretnem“ opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki omogoča opredelitev konkretnega pravnega vprašanja, ki naj bo predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji.
Opis različnih procesnih situacij ne omogoča opredelitve konkretnega pravnega vprašanja (ali morda konkretnih pravnih vprašanj) v zvezi z očitkom kršitve pravice do enakega obravnavanja.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - posledice nasprotja med izrekom in obrazložitvijo odločbe - prepovedi reformatio in peius
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi moralo sodišče ugotovljeno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo glede odločitve o zahtevku za razveljavitev dogovora, ki predstavlja podlago za odločitev o denarnem zahtevku, sankcionirati z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje kljub temu, da je pritožbo vložil le toženec.
dopuščena revizija - sklepčnost tožbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - darilna pogodba - ugotovitev ničnosti zaradi nedopustne podlage - ugotovitev ničnosti zaradi nedopustnega razloga za sklenitev pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali iz tožbenih trditev, (1) da je prvotoženec po pravnomočni sodbi dolžan tožniku plačati odškodnino, (2) da je med odškodninsko pravdo z ženo sklenil sporazum o delitvi skupnega premoženja, katerega predmet je bila edina nepremičnina, ki je bila po zemljiškoknjižnih podatkih v njegovi lasti, delež, ki mu je pripadel po sporazumu, pa je z darilno pogodbo odsvojil hčeri, (3) da je edini dohodek, tj. pokojnina, obremenjena z drugim dolgom do leta 2050, drugega premoženja pa nima, in (4) da sta bili pogodbi sklenjeni z nedopustnim namenom in nagibom, za katerega sta sopogodbenici vedeli, in v očitnem neskladju med voljo in izjavo, izhaja sklep, da je vsaka od pogodb zaradi nedopustne podlage oziroma nedopustnega nagiba nična.
denacionalizacija - dokazno breme - pritožba - predlagalni postopek - pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja - popolna in razumljiva vloga - dolžnost organa - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti
Dokazno breme, da je bila zahteva za vrnitev določenega premoženja pravočasno postavljena, nosi vlagatelj zahteve. Postopek denacionalizacije je predlagalni postopek, ki se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, na katerega je organ vezan. Zato mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, organ pa ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena. Če so v zahtevi za denacionalizacijo nepremičnine, katerih vrnitev se zahteva, določno opredeljene (z navedbo parcelnih številk in katastrskih občin) nekatere, do vračila katerih bi bila sicer stranka upravičena, pa niso navedene, v tem delu ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo, v zvezi s katero bi bil organ dolžan opozoriti in pozvati stranko, da odpravi pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti glede premoženja, katerega vračilo niti ne uveljavlja v zahtevi. Zahtevi priloženi akti o podržavljenju pa so le dokaz o podržavljenju, ne pa zahtevek za vračilo premoženja.
ZGD člen 394, 394/2. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prekinitev postopka - rok za predlog za nadaljevanje postopka zoper družbenika
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja začetka teka enoletnega roka iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.
enotno dovoljenje za gradnjo - prepoved razpolaganja z nepremičninami v denacionalizacijskem postopku - ničnost upravne odločbe – ničnost pravnega posla
Pri izdaji enotnega dovoljenja za gradnjo ne gre za pravni oziroma razpolagalni posel, pač pa je to akt državnega organa in ni podan ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 276. člena ZUP, tudi ob upoštevanju določbe 88. člena ZDen, ki določa, da so pravni posli in enostranske izjave volje nični, če gre za razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve.
Izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije mora izkazati revident.
V postopku razveljavitve in zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja revidenta ne moreta izkazati zelo hudih posledic, kot pogoja za dovoljenost revizije s sklicevanjem na morebitno odstranitev objekta. Revidenta pa tudi nista izkazala, da jima takšna posledica (odstranitev objekta) neposredno grozi.
predlog za dopustitev revizije - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - omejitev višine odškodnine po ZVPSBNO - zavrnitev predloga za dopustitev odškodnine
Tožnici je že pravnomočno prisojeno 5.950 EUR odškodnine, kar presega najvišji znesek 5.000 EUR, ki ga je mogoče po drugem odstavku 16. člena ZVPSBNO prisoditi za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve te pravice, zato ni pogojev za dopustitev revizije.