izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - prenos izvensodne izterjave terjatev - odklonitev prehoda k delodajalcu prevzemniku
V obravnavanem primeru ni šlo za prenos dela podjetja oziroma dejavnosti v smislu prenosa organizacijske enotes s samostojno entiteto, ki bi bila po prenosu pri delodajalcu prevzemniku ohranjena. Ker ni šlo za spremembo delodajalca, niso bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb petega odstavka 73. člena ZDR.
tatvina - poskus - majhna tatvina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja
Poskus praviloma in na splošno ni kazniv, pač pa samo izjemoma, ko je to posebej določeno bodisi v splošnem delu KZ bodisi pri posameznih kaznivih dejanjih v posebnem delu KZ.
Poskus majhne tatvine ni kaznivo dejanje. Če zakon nekega dejanja ni določil za kaznivo dejanje, po naravi stvari ni mogoče ugotavljati njegovih znakov.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičen izostanek z dela - bolniški stalež - pravnomočna sodba v socialnem sporu - stranska intervencija
Tožena stranka bi se lahko udeležila socialnega spora, v katerem se je ugotavljala tožničina zmožnost za delo v spornem obdobju oziroma upravičenost do odsotnosti z dela zaradi bolezni. Zato so neutemeljene njene revizijske navedbe, da sodišče pri presoji izpodbijane odpovedi ne bi smelo upoštevati pravnomočne odločitve v socialnem sporu, iz katere izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo, ker tožena stranka ni bila stranka tega postopka in na njegov potek tudi ni imela nobenega vpliva.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - reintegracija - izplačilo razlike v plačah
Tožnik bi bil upravičen do razlike v plači, če bi dokazal, da je pri drugih delodajalcih, pri katerih je bil zaposlen v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prejemal nižjo plačo, kot bi jo prejemal pri toženi stranki.
ZTLR člen 4, 4/2, 37. ZZK člen 102. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 68.
dvojno razpolaganje z nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - dobrovernost drugega pridobitelja - izbrisna tožba
Glede na to, da je bila tožniku na podlagi veljavne darilne pogodbe nepremičnina ob sklenitvi pogodbe izročena v posest, toženec pa je za to ob sklenitvi darilne pogodbe, ki jo je prvotna lastnica pozneje sklenila z njim, kot ob njeni zemljiškoknjižni izvedbi, vedel, ima tožnik proti tožencu zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na svoje ime.
dovoljenost revizije - socialni spor - pooblaščenec - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Pooblaščenec mora obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu.
ZJU člen 195, 196. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
vojaška oseba - višji upravni delavec - razporeditev na drugo delovno mesto - zadržanje napredovanj
Glede na določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki velja tudi za delavce na obrambnem področju, da višji upravni delavci ob razporeditvi na drugo delovno mesto pri določitvi količnika za obračun plače ne zadržijo napredovanj na prejšnjem delovnem mestu, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da je tožnik na novi dolžnosti poveljnika upravičen do količnika za obračun plače upoštevaje tudi število napredovanj na prejšnjem delovnem mestu oziroma vojaški dolžnosti.
Šele z novelo ZPIZVZ-B (Ur. l. RS, št. 28/2009) je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ vdovi oziroma vdovcu tudi pravica do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu po ZPIZVZ.
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana, ker naj bi bil neupravičeno odsoten z dela od 7. 11. 2005 do 12. 11. 2005. Ker je bilo v socialnem sporu pravnomočno razsojeno, da je bil v istem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, z odsotnostjo z dela ni kršil pogodbenih obveznosti in je bila zato izredna odpoved nezakonita.
sprejem v državljanstvo – nepopolna vloga – pooblaščenec v upravnem postopku – obseg pooblastila - vročanje
Če v pooblastilu ni izrecno navedeno, na katera dejanja se nanaša, gre za splošno pooblastilo, ki zajema vsa ravnanja v postopku, za katerega je bilo pooblastilo dano.
razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - sklep o preiskavi - odreditev pripora - neogibnost pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Če se pripor odredi po pravnomočnosti sklepa o preiskavi, se sodišče lahko v obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora glede utemeljenosti suma sklicuje na sklep o preiskavi, če se dejansko stanje v vmesnem času ni spremenilo.
ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Predlog strank za izvedbo dokazov mora biti določen, nanašati se mora na določeno dejstvo, ki je pomembno za kazenski postopek ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da se da s predloženim dokazom mogoče ugotoviti zatrjevano dejstvo.
ZKP člen 18, 241, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 27.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - razlogi o odločilnih dejstvih - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zaslišanje priče - domneva nedolžnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Ob očitku napačnega in pristranskega povzemanja nasprotujočih izpovedb prič (uveljavljanju kršitve določb postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP) mora vložnik določno opredeliti kršitev, tako da predloži izpise oziroma fotokopije tistih delov izjav, za katere zatrjuje, da so napačno ali pristransko povzeti. Ni naloga sodišča, da samo išče takšna nasprotja.
ZDoh člen 48, 48/2. ZDoh-1 člen 38, 38/2, 137, 137/3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – vložitev sredstev samostojnega podjetnika v osebno družbo – odtujitev ali univerzalno nasledstvo - davčna olajšava – prehod olajšave na družbo prejemnico
Niti ZDoh niti kakšen drug za obravnavano vprašanje relevanten zakon (Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o odvetništvu) v letu 2001 ni določal, da je treba prehod odvetniške dejavnosti individualnega odvetnika (v davčnem smislu: samostojnega podjetnika) na družbo z neomejeno odgovornostjo in s tem povezan prenos (dela) njegovega premoženja v to družbo obravnavati kot univerzalno pravno nasledstvo. Zato pogodba o ustanovitvi družbe ni mogla pravno upoštevno določati prenosa pravic in obveznosti na način univerzalnega pravnega nasledstva, saj je šlo za pogodbo civilnopravne narave (78. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki sama po sebi, tudi če gre za združitev dejavnosti dveh ali več samostojnih podjetnikov, ne more imeti enakih pravnih učinkov, kot jih ima po zakonu pogodba o združitvi dveh kapitalskih družb.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - preiskava osebnega vozila - hišna preiskava - odredba preiskovalnega sodnika - pravica uporabe jezika v postopku - pravica do prevajanja - preiskava prevoznega sredstva - razlogi o odločilnih dejstvih - veljavnost KZ - uporaba prava - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga
Dejstvo, da v predkazenskem postopku pri preiskavi avtomobila ni sodeloval tolmač in tudi ni prevedel zapisnika o preiskavi obsojencu, ampak so vse v zvezi s preiskavo obsojencu v hrvaškem jeziku posredovali policisti, ne pomeni kršitve obsojenčeve pravice, da v kazenskem postopku uporablja svoj jezik.
Odsotnost razlogov o uporabi prava ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
začasna odredba – odlog plačila davka – odločba o zavrnitvi odloga plačila - akt, ki je podlaga za izvršbo – odložitev izvršitve akta, ki se ne izpodbija
Poglavitni namen inštituta začasne odredbe je tudi v upravnem sporu zavarovanje uresničljivosti uspeha tožbe. Kadar se s predlagano začasno odredbo zahteva zadržanje prisilne izvršitve upravnega akta, je zato o utemeljenosti zahteve mogoče razpravljati le, če gre za izvršbo na podlagi akta, ki se izpodbija s tožbo. To jasno izhaja tudi iz besedila 32. člena ZUS-1, zlasti iz povezave drugega odstavka s prvim odstavkom.
ZKP člen 39, 41, 71, 71/2, 331, 338, 340, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420. URS člen 22, 23, 29, 29-2, 29-3. ZBPP člen 11, 24.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - pravica do zagovornika - zagovornik po uradni dolžnosti - zagovornik v interesu pravičnosti - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje razbremenilnih prič - zaslišanje obremenilne priče - nepristranskost - izločitev - prekluzija uveljavljanja procesnih pravic - dokazni predlog - soglasje k branju prejšnje izpovedbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Le če je dokazni predlog ustrezno konkretiziran in s tem sposoben obravnavanja, mora sodišče, če je dokaz podan v obdolženčevo korist, opraviti preizkus, ali je predlagani dokaz pravno relevanten in ali sploh obstaja, ali je obramba oboje izkazala z ustrezno stopnjo verjetnosti, ter ali bo dokaz v korist obdolženca oziroma zanj uspešen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005160
ZKP člen 39, 41, 344, 344/1, 371, 371/1-2, 371/1-6, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 420, 420/2. KZ člen 3, 311. KZ-A člen 311, 311/2. KZ-B člen 311, 311/3.
izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev sodnika - sprememba obtožbe - enako varstvo pravic - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - poskus - uporaba milejšega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
S postopkovnega vidika bi bilo nesprejemljivo, da sodišče ne bi smelo zavrniti dokaznih predlogov, za katere je že na prvi pogled očitno, da jih v postopku ne bo mogoče izvesti.
Tako v določbi drugega odstavka 311. člena KZ-A kot v določbi tretjega odstavka 311. člena KZ-B je kot posebna oblika kaznivega dejanja opredeljeno ukvarjanje, ki pomeni ponavljajočo se, načrtovano dejavnost, v okviru katere storilec spravi čez državno mejo eno, praviloma pa širši krog oseb, več kot enkrat. Že enkratno spravljanje drugih čez mejo kaže, da namerava s tem nadaljevati, zato pri posameznem izvršitvenem dejanju število tujcev (ilegalnih prebežnikov) ni pomembno, ob tem, da je storilcu dokazano, da se z izvrševanjem teh kaznivih dejanj ukvarja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pravice obrambe - privilegirana priča - izpovedba privilegirane priče - zaslišanje obremenilne priče - posredna izvedba dokaza - branje zapisnika o izpovedbi priče
Zapisnik pogovora obsojenčeve hčerke in njene matere na centru za socialno delo v obravnavanem primeru ni izjava, ki bi morala biti v skladu z določilom 237. člena ZKP iz spisa izločena.