Vsaka sprememba odločitve disciplinskih organov ne more imeti za posledico odškodninske odgovornosti delodajalca.
Sama izbira disciplinskega ukrepa, ki je bila v tem primeru odvisna od presoje kvalifikatornih okoliščin disciplinske kršitve, ne pomeni takega protipravnega ravnanja, ki bi imelo za posledico odgovornost tožene stranke za zatrjevano škodo. Tako zmotno uporabo materialnega prava bi bilo le tedaj mogoče opredeliti tudi kot podlago za odškodninsko odgovornost za negmotno škodo, če bi bila zmotna uporaba prava v disciplinski odločbi posledica bodisi naklepnega ravnanja tožene stranke in njenih organov, bodisi njenega nevestnega ravnanja, zaradi katerega bi se morala tožena stranka že ob sprejemu odločbe (izreku disciplinskega ukrepa) zavedati, da bo z njeno izdajo tožeči stranki neupravičeno povzročena škoda.
stavka - sklep o začetku stavke - kraj zbiranja - opozorilna stavka - določenost in uresničljivost stavkovnih zahtev
Zakonitost stavke ne more biti odvisna zgolj od okoliščine, ali je katera od več stavkovnih zahtev za posameznega predlagatelja neuresničljiva. V takšnem primeru (če bi bila neuresničljiva le katera od več zahtev) to tudi sicer ne bi pomenilo, da ostale zahteve niso uresničljive in zato ne bi vplivalo na zakonitost stavke.
ZStk v četrtem odstavku 2. člena določa, da mora biti s sklepom o začetku stavke določen tudi kraj zbiranja udeležencev stavke. Opustitev te dolžnosti ne pomeni avtomatsko nezakonitosti stavke, temveč je vprašanje zakonitosti iz tega vidika treba presojati od primera do primera.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - rok za odpoved - začetek teka roka
Po drugem odstavku 110. člena ZDR je bistveno, kdaj je za kršitev in storilca izvedel delodajalec. V primeru, ko je delodajalec pravna oseba, po določbi prvega odstavka 18. člena ZDR v njegovem imenu nastopa njegov (zakoniti ali statutarni) zastopnik ali od njega pisno pooblaščena oseba.
Sodišče prve stopnje ni opustilo vročitve tožbe. Tožbo je poslalo na naslov, ki ga je tožnica navedla v tožbi in ki je bil naveden tudi v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter je bil v času vročanja vpisan v sodnem registru kot sedež tožene stranke.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ker je za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno ugotoviti odločilna dejstva v širšem obsegu (tako glede pravočasnosti odpovedi kot tudi glede utemeljenosti odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da izvedbe dokazov oziroma ugotavljanja dejanskega stanja v takšnem obsegu ni mogoče v celoti prepustiti sodišču druge stopnje.
plačilo nagrade za poslovno leto - uporaba in razlaga pogodbenih določil
Predmet tožbenega zahtevka je nagrada za poslovno leto 2005, ki se je glede na 7. člen pogodbe o zaposlitvi lahko določila šele po koncu poslovnega leta 2005. Kar je bilo tožniku izplačano v letu 2005 (oziroma do konca poslovnega leta 2005), je zato lahko predstavljalo kvečjemu nagrado za poslovno leto 2004 oziroma za predhodna poslovna leta.
Določilo drugega odstavka 7. člena pogodbe o zaposlitvi je jasno in nedvoumno: tožniku pripada nagrada najmanj v višini 10 % od doseženega dobička družbe po koncu poslovnega leta. Priznanje pravice do nagrade in njeno izplačilo glede na vsebino citiranega določila pogodbe ni vezano na posebno, predhodno soglasje lastnika, temveč je pogojeno le z obstojem dobička po koncu poslovnega leta.
ZDoh člen 48, 48/1, 48/2. ZZavar člen 236, 236/1, 356.
davek od dohodkov iz dejavnosti – opredmeteno osnovno sredstvo – uveljavljanje 40% davčne olajšave – opravljanje dejavnosti - – kratkotrajna registracija dejavnosti
Davčni zavezanec je upravičen do znižanja davčne osnove v višini 40% investiranega zneska, če nabavljeno opredmeteno osnovno sredstvo uporablja za registrirano dejavnost najmanj za dobo treh let. Tak namen ni izkazan, če zavezanec dejavnost, za katero bo uporabljal osnovno sredstvo, registrira šele potem, ko drug zakon določa, da v določenem krajšem obdobju nihče ne bo smel opravljati nobene druge dejavnosti, če bo želel še naprej opravljati zavarovalno dejavnost. Revident pa je bil v tem primeru ob nakupu osnovnega sredstva, za katero uveljavlja davčno olajšavo, že registriran za opravljanje zavarovalne dejavnosti.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalid - I. kategorija invalidnosti
Revizija zatrjuje, da je tožnikovo zdravstveno stanje takšno, da ni več sposoben delati niti z omejitvami. Takšnega zatrjevanja ni mogoče upoštevati, ker gre za izpodbijanje dokazne ocene sodišča, kar ni dovoljen revizijski razlog.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev z znaki kaznivega dejanja - vnovčenje ponarejenih bonov - poneverba - inventurni primanjkljaj - zloraba položaja ali pravic - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev
Ne glede na to, ali je dokazni zaključek o tem, kdaj se je tožena stranka oziroma za njo direktor seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, vprašljiv, takšen zaključek predstavlja dejansko podlago za odločitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje.
Kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic po 244. členu KZ se lahko stori le z direktnim naklepom, ki mora biti motiviran in predstavlja tudi znak tega kaznivega dejanja. Tožniku se v nasprotju s tem očita le opustitev dolžnega ravnanja nadzora in hudo malomarno dejanje, česar že pojmovno ni mogoče opredeliti kot zlorabe položaja in pravic v smislu kaznivega dejanja po navedenem členu KZ. Ne glede na to gre za kršitev druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, saj za takšno opredelitev zadošča dokazni zaključek, da je tožnik opustil dolžno ravnanje nadzora in kontrole in ravnal hudo malomarno, to pa je imelo za posledico večji primanjkljaj tožene stranke.
ZKP člen 149a, 149a/9, 201, 201/1-3, 202, 202/5. KZ-1 člen 186, 186/1. URS člen 22, 25.
pravica do pravnega sredstva - enako varstvo pravic - nedovoljen dokaz - tajno opazovanje - pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - kršitev kazenskega zakona - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Glede na zakonski opis kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika je v zvezi z očitkom neupravičene prodaje prepovedane droge pravno relevanten dogovor med kupcem in prodajalcem o vrsti, količini in ceni prepovedane droge ter kraju in času njene izročitve, dogovorjena višina cene pa ni znak tega kaznivega dejanja in ne more biti pravno relevantna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - priporni razlog - begosumnost - skrajšani postopek
Skladno z drugim odstavkom 202. člena ZKP mora biti v odločbi o odreditvi pripora kaznivo dejanje, katerega je obdolženec utemeljeno osumljen, konkretizirano v tolikšni meri, da je iz njegovega opisa jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja – te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti opis kaznivega dejanja tako vsebinsko dovršen in slogovno formuliran kot npr. v izreku sodbe.
Šele z novelo ZPIZVZ-B (Ur. l. RS, št. 28/2009) je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ vdovi oziroma vdovcu tudi pravica do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu po ZPIZVZ.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - opredelitev invalidnosti po slovenski in avstrijski zakonodaji - meddržavni sporazum
Pri ugotavljanju invalidnosti in pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji, je treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje.
Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije (1995) člen 52. Kolektivna pogodba za lesarstvo (2006) člen 54.
jubilejna nagrada - pravna podlaga za pridobitev pravice in izplačilo - kolektivna pogodba za lesarstvo
Na dan, ko je tožnica dopolnila 30 let skupne delovne dobe (decembra 2006), ni obstajala pravna podlaga, ki bi toženo stranko zavezovala k plačilu jubilejne nagrade. Zaradi neobstoja pravne podlage tožnica tudi ni pridobila pravice do te nagrade.
ZDR člen 30, 126, 126/1. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 58.
dejavnost cestnega prevoza blaga - voznik kamiona - plačilo razlike v plači - plačilo dnevnic - izhodiščna plača - minimalne pravice po kolektivni pogodbi - neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi
Določbe za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti o višini izhodiščnih plač in o plačilu dnevnic predstavljajo določitev minimalnih pravic delavca, ki jih je bila tožena stranka dolžna spoštovati. Sodišče zato utemeljeno ni upoštevalo dogovora med strankama v sporu o izplačilih iz naslova plače in naslova plačila stroškov v višini 17 % ustvarjenega prometa, saj na njegovi podlagi tožniku ni bila zagotovljena izhodiščna plača za njegovo delovno mesto in stroški v zvezi z opravljanjem dela na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti.
ZPP člen 274, 339, 339/1, 350, 350/2. ZDSS-1 člen 42. ZJU člen 24. ZUJIK člen 45.
kultura - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predhodni postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka - drugostopenjska razveljavitev izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - zavrženje tožbe
Sodišče druge stopnje po drugem odstavku 350. člena ZPP ni imelo podlage, da bi brez izrecnega pritožbenega ugovora po uradni dolžnosti poseglo v vsebinsko odločitev sodišča prve stopnje, to sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 99, 100. SKPgd člen 17. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (1997) člen 24.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - kriteriji za določitev presežnega delavca - primerljivi delavci - medsebojno razporejanje delavcev - akt o sistematizaciji
Za ugotovitev okoliščin iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR ni odločilen dan začetka veljavnosti splošnega akta delodajalca, čeprav je v posameznih primerih lahko pomemben.
Le v primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), pride tudi v primeru individualnih odpustov v poštev uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca. Vendar le v primeru, da so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in na podlagi dejanskih ugotovitev, da obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev.
Možnost medsebojnega razporejanja delavcev ne pomeni le možnosti razporeditve delavca, ki dela na ukinjenem delovnem mestu, na druga delovna mesta, temveč tudi možnost razporejanja drugih delavcev na delovno mesto, ki se ukinja.
delitev skupnega premoženja - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vzajemnost - lastninska pravica tujca na nepremičnini - državljanstvo izvenzakonskega partnerja ob delitvi skupnega premoženja
Ker izvenzakonski partner pridobi izključna lastninska upravičenja na stvari oziroma njenem delu šele z delitvijo, je edini trenutek, ki je lahko relevanten za presojo posebnih pogojev drugega zakonca za pridobitev lastninske pravice, le trenutek delitve skupnega premoženja.7
Državljanstvo tožnika lahko v tem primeru vpliva samo na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali stanovanje spada v skupno premoženje.
Od državljanstva tožnika v trenutku delitve skupnega premoženja v pravdi je tako v tem primeru odvisno, ali bo lahko v tem postopku pridobil stvarnopravno upravičenje na spornem stanovanju, torej, ali je njegov zahtevek utemeljen.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - plačilo razlike v plači
Ob spremenjenem materialnopravnem stališču, da je tožničin tožbeni zahtevek vsaj kolikor se nanaša na čas pred uveljavitvijo ZJU lahko utemeljen, se bo moralo sodišče opredeliti tudi do višine tožbenega zahtevka in dokazov v zvezi s tem, česar prvostopno sodišče ob drugačni materialnopravni presoji temelja zahtevka doslej ni naredilo. Vrnitev zadeve v novo sojenje glede tega dela zahtevka zato ni v nasprotju z določbami 30. člena ZDSS-1.