ZDoh člen 48, 48/1, 48/2. ZZavar člen 236, 236/1, 356.
davek od dohodkov iz dejavnosti – opredmeteno osnovno sredstvo – uveljavljanje 40% davčne olajšave – opravljanje dejavnosti - – kratkotrajna registracija dejavnosti
Davčni zavezanec je upravičen do znižanja davčne osnove v višini 40% investiranega zneska, če nabavljeno opredmeteno osnovno sredstvo uporablja za registrirano dejavnost najmanj za dobo treh let. Tak namen ni izkazan, če zavezanec dejavnost, za katero bo uporabljal osnovno sredstvo, registrira šele potem, ko drug zakon določa, da v določenem krajšem obdobju nihče ne bo smel opravljati nobene druge dejavnosti, če bo želel še naprej opravljati zavarovalno dejavnost. Revident pa je bil v tem primeru ob nakupu osnovnega sredstva, za katero uveljavlja davčno olajšavo, že registriran za opravljanje zavarovalne dejavnosti.
plačilo nagrade za poslovno leto - uporaba in razlaga pogodbenih določil
Predmet tožbenega zahtevka je nagrada za poslovno leto 2005, ki se je glede na 7. člen pogodbe o zaposlitvi lahko določila šele po koncu poslovnega leta 2005. Kar je bilo tožniku izplačano v letu 2005 (oziroma do konca poslovnega leta 2005), je zato lahko predstavljalo kvečjemu nagrado za poslovno leto 2004 oziroma za predhodna poslovna leta.
Določilo drugega odstavka 7. člena pogodbe o zaposlitvi je jasno in nedvoumno: tožniku pripada nagrada najmanj v višini 10 % od doseženega dobička družbe po koncu poslovnega leta. Priznanje pravice do nagrade in njeno izplačilo glede na vsebino citiranega določila pogodbe ni vezano na posebno, predhodno soglasje lastnika, temveč je pogojeno le z obstojem dobička po koncu poslovnega leta.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ker je za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno ugotoviti odločilna dejstva v širšem obsegu (tako glede pravočasnosti odpovedi kot tudi glede utemeljenosti odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da izvedbe dokazov oziroma ugotavljanja dejanskega stanja v takšnem obsegu ni mogoče v celoti prepustiti sodišču druge stopnje.
stavka - sklep o začetku stavke - kraj zbiranja - opozorilna stavka - določenost in uresničljivost stavkovnih zahtev
Zakonitost stavke ne more biti odvisna zgolj od okoliščine, ali je katera od več stavkovnih zahtev za posameznega predlagatelja neuresničljiva. V takšnem primeru (če bi bila neuresničljiva le katera od več zahtev) to tudi sicer ne bi pomenilo, da ostale zahteve niso uresničljive in zato ne bi vplivalo na zakonitost stavke.
ZStk v četrtem odstavku 2. člena določa, da mora biti s sklepom o začetku stavke določen tudi kraj zbiranja udeležencev stavke. Opustitev te dolžnosti ne pomeni avtomatsko nezakonitosti stavke, temveč je vprašanje zakonitosti iz tega vidika treba presojati od primera do primera.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - rok za odpoved - začetek teka roka
Po drugem odstavku 110. člena ZDR je bistveno, kdaj je za kršitev in storilca izvedel delodajalec. V primeru, ko je delodajalec pravna oseba, po določbi prvega odstavka 18. člena ZDR v njegovem imenu nastopa njegov (zakoniti ali statutarni) zastopnik ali od njega pisno pooblaščena oseba.
Sodišče prve stopnje ni opustilo vročitve tožbe. Tožbo je poslalo na naslov, ki ga je tožnica navedla v tožbi in ki je bil naveden tudi v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter je bil v času vročanja vpisan v sodnem registru kot sedež tožene stranke.
invalid – delo s skrajšanim delovnim časom – obveznost izplačila nadomestila plače
Zavod bo izplačal nadomestilo delodajalcu potem, ko bo ta izplačal nadomestilo delavcu, na podlagi ustreznega zahtevka delodajalca, in sicer za preteklo trimesečje. Ni pravne podlage, ki bi omogočala neposredno izplačilo nadomestila delavcu na podlagi njegovega zahtevka, torej brez oziroma mimo zahtevka delodajalca. Tega ne spremeni niti okoliščina, da tožniku delodajalec ni izplačeval ne plače, ne nadomestila plače.
Ko je zavarovancu pravica priznana, jo v primeru nadomestila do plače za krajši delovni čas uresničuje pri delodajalcu in ne neposredno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je postala odločba, s katero je bila ta pravica zavarovancu priznana, pravnomočna.
Vsaka sprememba odločitve disciplinskih organov ne more imeti za posledico odškodninske odgovornosti delodajalca.
Sama izbira disciplinskega ukrepa, ki je bila v tem primeru odvisna od presoje kvalifikatornih okoliščin disciplinske kršitve, ne pomeni takega protipravnega ravnanja, ki bi imelo za posledico odgovornost tožene stranke za zatrjevano škodo. Tako zmotno uporabo materialnega prava bi bilo le tedaj mogoče opredeliti tudi kot podlago za odškodninsko odgovornost za negmotno škodo, če bi bila zmotna uporaba prava v disciplinski odločbi posledica bodisi naklepnega ravnanja tožene stranke in njenih organov, bodisi njenega nevestnega ravnanja, zaradi katerega bi se morala tožena stranka že ob sprejemu odločbe (izreku disciplinskega ukrepa) zavedati, da bo z njeno izdajo tožeči stranki neupravičeno povzročena škoda.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - priporni razlog - begosumnost - skrajšani postopek
Skladno z drugim odstavkom 202. člena ZKP mora biti v odločbi o odreditvi pripora kaznivo dejanje, katerega je obdolženec utemeljeno osumljen, konkretizirano v tolikšni meri, da je iz njegovega opisa jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja – te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti opis kaznivega dejanja tako vsebinsko dovršen in slogovno formuliran kot npr. v izreku sodbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - učinkovanje odpovedi - podpis nove pogodbe - prenos dejavnosti - odklonitev prehoda k delodajalcu prevzemniku
Delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar le v primeru, če je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi s pravnimi učinki takšne odpovedi. V tem primeru ni bilo tako, saj je bila tožnici odpoved posredovana skupaj („v paketu“) s sporazumom za plačilo odpravnine, na njeno željo, le z namenom sporazumne in dokončne ureditve medsebojnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja in tega, da bo tožnica vseeno pridobila pravice na zavodu za zaposlovanje.
Ker je tožnica izrecno odklonila prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalki prevzemnici, bi ji tožena stranka v skladu s petim odstavkom 73. člena ZDR lahko izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Dejstva, da tega ni storila, ni šteti v škodo tožene stranke, saj ne vpliva na ugotovitev, da je prenehala potreba po tožničinem delu po pogodbi o zaposlitvi.
ZDavP člen 39, 231. ZDoh člen 41. ZDDPO člen 11. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 6, 6/5. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 1-21.
davek od dohodkov iz dejavnosti – ocena davčne osnove – podatki davčnega zavezanca - ocena kot dejanska ugotovitev – amortizacija poslovnih prostorov – opredmetena osnovna sredstva v lasti ali finančnem najemu zavezanca
Osnova za davek od dohodka iz dejavnosti se ugotovi na podlagi ocene davčnega organa, če se ugotovi, da temelji davčna napoved na neresničnih ali nepravilnih podatkih, kar je tudi tedaj, če davčni zavezanec svojih prihodkov oziroma odhodkov nima vknjiženih na podlagi ustreznih listin.
Ko gre za oceno davčne osnove se presoja Vrhovnega sodišča omejuje zgolj na presojo pravilne uporabe materialnega prava, to je na obstoj pogojev za ugotavljanje davčne osnove z oceno ter na izbiro v Zakonu o davčnem postopku določene metode za določitev verjetne davčne osnove.
Amortizacija se lahko obračunava le od osnovnih sredstev, to pa so tista, ki so vknjižena v registru, ki ga vodi davčni zavezanec, če zanje izkaže, da so v njegovi lasti oziroma da jih ima v finančnem najemu.
delitev skupnega premoženja - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vzajemnost - lastninska pravica tujca na nepremičnini - državljanstvo izvenzakonskega partnerja ob delitvi skupnega premoženja
Ker izvenzakonski partner pridobi izključna lastninska upravičenja na stvari oziroma njenem delu šele z delitvijo, je edini trenutek, ki je lahko relevanten za presojo posebnih pogojev drugega zakonca za pridobitev lastninske pravice, le trenutek delitve skupnega premoženja.7
Državljanstvo tožnika lahko v tem primeru vpliva samo na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali stanovanje spada v skupno premoženje.
Od državljanstva tožnika v trenutku delitve skupnega premoženja v pravdi je tako v tem primeru odvisno, ali bo lahko v tem postopku pridobil stvarnopravno upravičenje na spornem stanovanju, torej, ali je njegov zahtevek utemeljen.
ZDR člen 30, 126, 126/1. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 58.
dejavnost cestnega prevoza blaga - voznik kamiona - plačilo razlike v plači - plačilo dnevnic - izhodiščna plača - minimalne pravice po kolektivni pogodbi - neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi
Določbe za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti o višini izhodiščnih plač in o plačilu dnevnic predstavljajo določitev minimalnih pravic delavca, ki jih je bila tožena stranka dolžna spoštovati. Sodišče zato utemeljeno ni upoštevalo dogovora med strankama v sporu o izplačilih iz naslova plače in naslova plačila stroškov v višini 17 % ustvarjenega prometa, saj na njegovi podlagi tožniku ni bila zagotovljena izhodiščna plača za njegovo delovno mesto in stroški v zvezi z opravljanjem dela na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti.
ZPP člen 274, 339, 339/1, 350, 350/2. ZDSS-1 člen 42. ZJU člen 24. ZUJIK člen 45.
kultura - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predhodni postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka - drugostopenjska razveljavitev izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - zavrženje tožbe
Sodišče druge stopnje po drugem odstavku 350. člena ZPP ni imelo podlage, da bi brez izrecnega pritožbenega ugovora po uradni dolžnosti poseglo v vsebinsko odločitev sodišča prve stopnje, to sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 99, 100. SKPgd člen 17. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (1997) člen 24.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - kriteriji za določitev presežnega delavca - primerljivi delavci - medsebojno razporejanje delavcev - akt o sistematizaciji
Za ugotovitev okoliščin iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR ni odločilen dan začetka veljavnosti splošnega akta delodajalca, čeprav je v posameznih primerih lahko pomemben.
Le v primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), pride tudi v primeru individualnih odpustov v poštev uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca. Vendar le v primeru, da so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in na podlagi dejanskih ugotovitev, da obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev.
Možnost medsebojnega razporejanja delavcev ne pomeni le možnosti razporeditve delavca, ki dela na ukinjenem delovnem mestu, na druga delovna mesta, temveč tudi možnost razporejanja drugih delavcev na delovno mesto, ki se ukinja.
Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije (1995) člen 52. Kolektivna pogodba za lesarstvo (2006) člen 54.
jubilejna nagrada - pravna podlaga za pridobitev pravice in izplačilo - kolektivna pogodba za lesarstvo
Na dan, ko je tožnica dopolnila 30 let skupne delovne dobe (decembra 2006), ni obstajala pravna podlaga, ki bi toženo stranko zavezovala k plačilu jubilejne nagrade. Zaradi neobstoja pravne podlage tožnica tudi ni pridobila pravice do te nagrade.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - opredelitev invalidnosti po slovenski in avstrijski zakonodaji - meddržavni sporazum
Pri ugotavljanju invalidnosti in pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji, je treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - plačilo razlike v plači
Ob spremenjenem materialnopravnem stališču, da je tožničin tožbeni zahtevek vsaj kolikor se nanaša na čas pred uveljavitvijo ZJU lahko utemeljen, se bo moralo sodišče opredeliti tudi do višine tožbenega zahtevka in dokazov v zvezi s tem, česar prvostopno sodišče ob drugačni materialnopravni presoji temelja zahtevka doslej ni naredilo. Vrnitev zadeve v novo sojenje glede tega dela zahtevka zato ni v nasprotju z določbami 30. člena ZDSS-1.
ZJU člen 16, 16/3, 53. ZDR člen 30, 49. ZTPDR člen 86. ZDR člen 11.
javni zavod - plačilo razlike plače - kolektivna pogodba - način določanja pravic
Sodišče je zmotno presodilo, da je določba ZJU (16. člen) o prepovedi zagotavljanja pravic javnemu uslužbencu v večjem obsegu, kot je določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, neposredno vplivala na veljavnost določbe tožničine pogodbe o zaposlitvi iz leta 2001, s katero je bila tožnici že pred uveljavitvijo ZJU določena višja plača, kot je bila za njeno delovno mesto okvirno določena v kolektivni pogodbi tožene stranke.