denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - vsebina zahteve za denacionalizacijo - dopolnilna odločba
Ob upoštevanju, da je prvostopenjski organ štel zahtevek predlagatelja z dne 23. 3. 1992, vložen na obrazcu in brez posebne specifikacije nepremičnin po parcelnih številkah, za popoln, ter glede na to, da je iz vseh listin, razen zahtevku priložene kopije odločbe o podržavljenju, razvidno, da je bila tudi parc. št. 1186 k.o. C. podržavljena na podlagi te odločbe ter istočasno kot ostale upravičencu podržavljene nepremičnine tudi odpisana kot njegova lastnina ter opredeljena kot Splošno ljudsko premoženje, sodišče ne dvomi, da je predlagatelj z zahtevkom z dne 23. 3. 1992 zahteval tudi vrnitev te parcele. Tožena stranka je zato z izpodbijano dopolnilno odločbo pravilno odločila o nerešenem delu zahtevka z dne 23. 3. 1992 po tem, ko jo je o tem dne 8. 10. 2015 seznanil predlagatelj.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin
Toženka bi morala za vsako predmetno nepremičnino posebej ugotoviti, ali je podana ovira za njeno vrnitev v naravi, katera je ta ovira, ter jo ustrezno argumentirati. Če meni, da gre pri vseh obravnavanih nepremičninah za del kompleksa, kar bi pomenilo oviro iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, pa tudi to ugotovitev argumentirati. Pri tem je treba izhajati iz namena ureditve iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, ki je v tem, da se prepreči, da bi z vrnitvijo podržavljene nepremičnine prišlo do bistvene okrnitve prostorske kompleksnosti, ki jo z določenim vsebinsko povezanim načinom izrabe, tvori ena ali več nepremičnin, oziroma do bistvene okrnitve izrabe prostora.
denacionalizacija - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - upravičen vlagatelj zahteve za denacionalizacijo - določenost zahtevka
Razlikovati je treba med upravičenostjo do vložitve zahteve in samo vsebino zahteve. Upravičence do vložitve zahteve opredeljujeta drugi odstavek 61. člena ZDen in 15. člen ZDen, obseg zahteve pa opredeljuje zahteva sama, glede katere velja načelo dispozitivnosti.
denacionalizacija - pravnomočnost - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Pravnomočno odločitev je dopustno spremeniti le v primeru, če obstajajo z zakonom predpisane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sodne in upravne odločitve izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi. Takih okoliščin tožnica ni uveljavljala in dokazovala.
denacionalizacija - vračanje oziroma razdružitev premoženja po ZZad
Če je zadruga pridobila v uporabo premoženje neodplačno, na podlagi akta oblastvenega organa (na kar je v obravnavnem primeru mogoče sklepati iz dopolnilne odločbe OLO K. št. 01/3-729/5-56 z dne 12. 2. 1959, iz katere izhaja, da je Kmetijska zadruga M. najprej prosila OLO K. za dodelitev zemljišča, ki ga zavzema sušilnica, ki jo je zgradila z dovoljenjem občine, kasneje pa je komisija ob delitvi parcele ugotovila, da je za normalno rabo sušilnice potrebno še zemljišče, s parc. št. 10/3 s površino 606 m2, zato ji je dodelilo tudi to zemljišče), pa je bilo to zemljišče zadrugi kasneje podržavljeno oziroma preneseno na druge uporabnike, pa v ZZad po presoji sodišča ni podlage za njegovo vrnitev.
denacionalizacija - vračanje oziroma razdružitev premoženja po ZZad
Za ugotavljanje upravičenja do vrnitve zadružnega premoženja po 65. členu ZZad je treba prvenstveno ugotoviti, ali gre dejansko za zadružno premoženje v smislu predhodne razlage, ali pa gre morda za premoženje, ki je v last oziroma upravljanje zadruge brezplačno prišlo z administrativnim ali drugačnim razpolagalnim aktom državnega organa.
denacionalizacija - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine od tuje države - odločba Ustavnega sodišča
Okoliščina, da je „obstajala (četudi zgolj načelna) pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje v tuji državi“, ne da bi bilo ugotovljeno, da je imela oseba, ki uveljavlja upravičenja na podlagi ZDen, pravico to odškodnino od tuje države tudi dobiti, če bi jo (na podlagi te „načelne pravice“) uveljavljala, po stališču Ustavnega sodišča v citirani odločbi Up-828/15 z dne 5. 10. 2017 ne zadostuje za izključitev osebe od denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen. Organ pri odločanju o izključenosti prejšnjih lastnic od denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen upoštevati tudi zakone, s katerimi se je odškodnina, predvidena v FIP, določala.
Razlogi po oceni sodišča ne dajejo utemeljene podlage za zaključek, da gre za premoženje, ki je bilo po svojem izvoru zadružno premoženje, kot tudi, da je zgolj zaradi dejstva, da je prišlo do odvzema zemljišč iz posesti zaradi postopka likvidacije (ki je bila, kot je to razlogoval organ, posledica spremembe zakona v letu 1965 oziroma spremembe celotnega koncepta zadružništva), šteti, da gre za krivičen odvzem.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 32, 32/2, 88. ZCes-1 člen 2, 2-32.
denacionalizacija - ovira za vračilo v naravi - zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi - kategorizacija občinskih cest - neustavnost občinskih odlokov - javna cesta - gozdna cesta
Vsebina tožbenih ugovorov kaže, da med strankama ni spora, da sta dela obravnavanih zemljišč dela ceste, kar pa pomeni, da je obstoj ovire za vrnitev v naravi izkazan na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDen. Po tej določbi pa se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca (zazidana po podržavljenju).
Člen 88 ZDen sicer prepoveduje vsako razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve, vendar pa se to nanaša na pravne posle in enostranske izjave volje, ki so po tej zakonski določbi nični (prvi in drugi odstavek).
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - Finančna in izravnalna pogodba (FIP) - izključitveni razlog
Pravica do denacionalizacije pomeni pravico uveljavljati denacionalizacijo za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno. Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. Iz tega razloga je glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov pomembno, za katere vrste premoženja se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
denacionalizacija - rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo - materialni prekluzivni rok - vsebina zahteve za denacionalizacijo - denacionalizacijski zahtevek
Denacionalizacijski upravičenci so morali skladno z določbami 61. in 62. člena ZDen navesti konkretne podatke o premoženju, katerega zahtevajo. Ni bila dolžnost organa, da preverja, ali je stranka navedla vse premoženje, do vračila katerega bi bila upravičena, in da izvaja ugotovitveni postopek o tem, katero premoženje je bilo denacionalizacijskemu upravičencu podržavljeno, ter s tem omogoči vlagatelju zahteve za denacionalizacijo, da postavi ustrezen zahtevek.
V primeru nepopolne oziroma nerazumljive vloge (denacionalizacijskega zahtevka) je bil organ dolžan ravnati po določbah ZUP/86 in razčistiti s stranko, kaj je njena zahteva.
denacionalizacija - predlog za izrek ničnosti odločbe - zavrženje predloga - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Pravna podlaga se od prejšnjega odločanja o zadevi ni spremenila, niti česa takega ne zatrjuje tožnica. Ostali elementi identičnosti zahtevka pa med strankama niso sporni, zato je toženka po presoji sodišča ravnala pravilno in zakonito, ko je tožničin predlog zavrgla, ker je bilo o njem že pravnomočno odločeno.
denacionalizacija - pravočasna zahteva - sprememba vrednosti - razlaga predpisa - prekluzivni rok - odškodnina
Z razlago 26. člena ZDen-B, ki bi upravičencu, ki je za zmanjšanje vrednosti nepremičnine izvedel šele po poteku roka iz tega člena - onemogočal vložitev zahtevka, se odreka sodno varstvo pričakovanega lastninskega upravičenja.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZDen člen 32, 32/2. ZSZ člen 2, 2/1.
denacionalizacija - podržavljeno stavbno zemljišče - odločba o denacionalizaciji - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe - načelo povezanosti zemljišča in objekta - povezanost stavbe in zemljišča - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi
Denacionalizacijska odločba, s katero je bilo v naravi vrnjeno zemljišče, ki je bilo povezano z objektom, ki pa ni bil vrnjen, je prav zaradi neločljive povezanosti zemljišča z objektom in obrnjenega načela superficies solo cedit neizvršljiva, saj je na takem zemljišču mogoče le isto lastniško stanje kot na objektu. Zemljišče, ki je neločljivo povezano z objektom in zato od njega ne more biti oddeljeno ter vrnjeno v denacionalizaciji, je poleg zemljišča pod stavbo tudi zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe - funkcionalno zemljišče.
Vsako stavbno zemljišče, ki ne presega dovoljene velikosti funkcionalnega zemljišča, še ni funkcionalno zemljišče, če ni kot tako tudi formalno odmerjeno oziroma če po svoji dejanski rabi nima te vsebine. Če obravnavana zemljišča kot funkcionalno zemljišče v teh primerih še niso bila formalno odmerjena, pa je bil preizkus, ali so izpolnjeni pogoji za tako odmero, dolžan opraviti upravni organ v obravnavanem postopku.
ZV-1 člen 16, 16/1, 16/2, 16/7. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - naravno vodno javno dobro
Vse zakonske določbe, ki urejajo pravni status javnega dobra na splošni ravni, so namenjene izključno zagotovitvi splošne rabe javnega dobra ter v ničemer ne urejajo oziroma ne omejujejo pravnega prometa z javnim dobrom in še manj preprečujejo pridobitev lastninske pravice na njem.
Status javnega dobra (tudi če je obstajal) ni že sam po sebi izključeval prehoda teh zemljišč iz družbene v zasebno lastnino oziroma denacionalizacije.
denacionalizacija - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen izpodbijani akt - zavrženje tožbe - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba
Izpodbijana odločba je že odpravljena v drugem upravnem sporu, zato za tožnika nima več nikakršnih pravnih posledic, tako da tudi morebiten uspeh v tem upravnem sporu ne bi več mogel izboljšati njegovega pravnega položaja. Izpodbijani akt torej ne posega več v tožnikovo pravno korist, zato je sodišče njegovo tožbo zavrglo.
denacionalizacija - nastanek zemljiške parcele - parcelacija - del nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini
Kadar je v postopku ugotovljeno, da je mogoča vrnitev nepremičnine v last in posest le v delu, pa ni mogoče enostavno vzpostaviti solastninske pravice v korist upravičenca, kot je v obravnavanem primeru to storila toženka, ampak je treba pred vrnitvijo dela nepremičnine v last in posest najprej izvesti parcelacijo, in ta del ločiti od dela nepremičnine, na katerem obstajajo ovire za vrnitev v naravi.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - že izplačana odškodnina
Toženka je pravilno pri višini odškodnine, ki jo je tožnik dolžan izplačati denacionalizacijskemu upravičencu, upoštevala le deleže tistih pravnih naslednikov, ki naj ne bi pridobili pravic iz zadevnega sporazuma.
Utemeljen je tožnikov ugovor, da bi morala toženka pri zavezi tožnika za izplačilo odškodnine upoštevati tudi že izplačano odškodnino. Kot s sporazumom je bil tudi s tem zneskom že izplačane odškodnine po pravnomočni odločbi denacionalizacijski upravičenec že odškodovan. Toženka bi zato morala pri zavezi tožnika ta znesek upoštevati in določeno odškodnino zmanjšati.
denacionalizacija - zahteva za vračilo v naravi - parcelacija zemljišča
Odškodnina se prizna zgolj za tiste podržavljene nepremičnine oziroma njihov del, ki ga ni mogoče vrniti v naravi. Zato bi morali upravni organi v postopku denacionalizacije najprej vrniti stvari, ali (kadar je to mogoče) dele podržavljenih stvari, ki jih je mogoče vrniti v naravi. Šele po tem je potrebno za morebitno, v naravi nevrnjeno razliko, določiti odškodnino.
denacionalizacija - odškodnina v obliki obveznic - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija - nepopolno dejansko stanje
V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva stališče sodišča iz sodbe I U 422/2015, ki se nanaša na pravno naravo zahtevkov iz ZRP (sodišče vztraja pri svojem stališču, da je zahteva iz 1. in 5. člena ZRP v smislu zahteve za vrnitev premoženja podržavljenega s strani okupatorja istovrstna) ter ju je v skladu s sodno prakso v denacionalizacijskih postopkih, v primerih, ko so bili tudi za zahtevo po 5. členu ZRP izpolnjeni pogoji, obravnavati enako. V tem smislu naj toženka dopolni relevantno dejansko stanje, da bo možen preizkus pogojev za aktivno legitimacijo, ki iz 5. člena ZRP izhajajo.