ovira za vrnitev nepremičnine v naravi - denacionalizacija
V zadevi ni sporno, da nepremičnine predstavljajo odlagališče komunalnih odpadkov, zato po mnenju sodišča zatrjevanje tožeče stranke, da gre za kmetijsko zemljišče, ker je odlagališče skoraj v celoti zatravljeno, v zadevi ni relevantno. Iz upravnih spisov in zatrjevanja tožeče stranke namreč ne izhaja, da bi bilo odlagališče komunalnih odpadkov opuščeno in v skladu s predpisi sanirano tako, da bi namesto deponije komunalnih odpadkov nastalo kmetijsko zemljišče. Delna zaraščenost, ki jo zatrjuje tožeča stranka, za spremembo statusa zemljišča ne zadostuje.
denacionalizacija - vračilo denacionaliziranega premoženja v naravi - ovire za vračilo v naravi - prostorski kompleks
Vprašanje prostorskega kompleksa je dejansko vprašanje, ki sta ga oba upravna organa pravilno presojala z vidika rabe zemljišča v okviru nedeljivega kompleksa smučišč, opredeljenega v prostorskih aktih. Bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti pa je pravni standard, ki ga je v konkretnem primeru potrebno presojati z vidika namena izrabe kompleksa, to je kot dela kompleksa namenjenega športni in rekreacijski dejavnosti - smučišču.
Upravni organ bi moral, ko med pravnimi nasledniki upravičenca ni bilo soglasja o obliki vračila podržavljene nepremičnine po 2. odstavku 25. člena ZDen, ravnati po določbi 56. člena ZUP/86 in zahtevati od strank, da imenujejo skupnega predstavnika oziroma ga sam določiti in izvajati procesna dejanja prek njega. Če med pravnimi nasledniki kljub skupnemu pooblaščencu ne bo soglasja o izbirah, pa je organ dolžan vrniti podržavljeno nepremičnino tako, da na njej vzpostavi lastninsko pravico do višine njene prvotne vrednosti, kar je splošno načelo vračanja po ZDen, torej da se primarno vrne toliko in v obliki, kot je bilo podržavljeno (2. alinea 2. odstavka 25. člena ZDen).
pravno nasledstvo po denacionalizacijskem upravičencu - društvo - pravno nasledstvo
Tožnik bi moral pravno nasledstvo izkazati z vpisi v ustrezen register oziroma, ker gre za društvo, z vpisi v ustrezno evidenco pri upravnem organu (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-255/96 z dne 15. 1. 1998) in kot je bilo predvideno za društva, ki so obstajala že pred vojno, po Zakonu o društvih iz leta 1946 in njegovih spremembah iz leta 1947.
Za opredelitev premoženja, za katero ne velja določba o vračilu zadružnim in kooperantskim organizacijam ter zadružnim zvezam (1. odstavek 65. člena ZZad), je bistveno že samo dejstvo, da je bilo premoženje podržavljeno na kateri od podlag iz 3., 4. in 5. člena ZDen.
88. člen ZDen ne izključuje možnosti vlagatelja, da zaradi lastninjenja nepremičnine na podlagi pravnega posla iz tega člena, namesto zahtevka na vrnitev nepremičnine uveljavlja zahtevek na odškodnino. Navedeni člen namreč materialne dispozicije vlagatelja zahteve glede oblike vrnitve podržavljenega premoženja (1. odstavek 62. člena ZDen) ne omejuje, ker je namenjen zgolj varstvu tistih zahtevkov za denacionalizacijo, ki se glasijo na vrnitev v naravi, ne pa varovanju celotnega režima denacionalizacije, določenega v ZDen.
državljanstvo upravičenca do denacionalizacije - predhodno vprašanje - vzajemnost
Vprašanje obstoja tujega državljanstva lahko rešuje upravni organ Republike Slovenije le kot prehodno vprašanje (prvi odstavek 144. člena ZUP/86) z učinkom inter partes, kar velja tudi za denacionalizacijske organe, ki postopek vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Določba tretjega odstavka 9. člena, kakršna je bila uveljavljena z ZDen-B, je vnesla v ureditev prava vračanja podržavljenega premoženja nov inštitut (retorzijo), ki ga ZDen pred novelo ZDen-B ni poznal. Zato ni mogoče utemeljeno razlagati, da je 12. člen ZDen, treba uporabiti tudi za tretji odstavek 9. člena.
pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - denacionalizacija
Po določbah ZDen ni pravno pomemben zgolj predpis, ki je bil podlaga za podržavljenje nepremičnine, temveč je pomembno tudi, kdaj je bila prejšnjemu lastniku odvzeta lastninska pravica na nepremičnini in kateri organ je to izvedel. Kot pravilno navaja že tožnica (podatki v spisih pa to potrjujejo), je bila sprememba lastništva zemljišča s parc. št. ... v zemljiški knjigi izvedena podlagi Odloka Tajnika IO MLO dne 8. 2. 1946, torej v povojnem obdobju. Določbi 3. oziroma 4. odstavka 8. člena ZDen, ki pojasnjujeta pojme iz ZDen, navajata, da so z aktom o podržavljenju mišljeni predpisi, ki so neposredno učinkovali ter sodbe, odločbe, sklepi, drugi pravni akti ter materialna dejanja državnih organov, s katerimi je bilo posamezno zasebno premoženje podržavljeno. Navedeno torej pomeni, da je predmet denacionalizacije lahko ne le premoženje, ki je bilo podržavljeno z akti državnih organov, ki imajo podlago v predpisih iz 3. člena ZDen, temveč tudi v primeru, če je bilo premoženje podržavljeno z aktom državnega organa brez pravnega naslova in v tej zadevi gre za tak primer.
Ob nespornem dejstvu, da je bilo obravnavano zemljišče v času podržavljenja v takšni dejanski rabi, ki je izključevala možnost gradnje (glinokop), sodišče meni, da takšnega zemljišča ni mogoče obravnavati kot stavbno zemljišče zgolj na podlagi splošnega prostorsko urejevalnega predpisa, na katerega del, to je na regulacijski načrt mesta A. iz leta 1936, se sklicuje tožnica v pritožbi in v tožbi.
vrednost podržavljenega premoženja - denacionalizacija zemljišč
Podržavljenje po Temeljnem zakonu o razlastitvi ne pomeni že a priori, da se je status zemljišča, ki se je na podlagi tega zakona podržavil spremenil, pač pa mora ta sprememba izhajati tudi iz same odločbe o podržavljenju - glede na predvideno gradnjo.
suverenost držav - denacionalizacija - državljanstvo - ugotovitvena odločba o državljanstvu upravičenca
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je za predmetno odločitev bistveno dejstvo glede domovinstva in državljanstva očeta A.A., ker je po zakonodaji, ki jo je tožena stranka navedla v obrazložitvi odločbe, A.A. kot otrok sledila njemu v državljanstvu. Zaradi načela suverenosti državnih ureditev na področju podeljevanja državljanstev ravnanje avstrijskih državnih oblasti ne more onemogočati, da se A.A. po predpisih, ki so na območju Slovenije veljali do uveljavitve ZDRS, ni štela za državljanko LR Slovenije in za jugoslovansko državljanko.
Pravilna uporaba 6. odstavka 25. člena ZDen pomeni, da morata biti izpolnjena dva zakonska pogoja in sicer, da med zavezancem in upravičencem ni prišlo do sporazuma glede odškodnine po 25. členu ZDen ter nadaljnji pogoj, da upravičenec zahteva, da se mu nepremičnina vrne še pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti.
Upravičenec za denacionalizacijo, ki mu je bilo premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo, ki je bila kasneje odpravljena, je lahko zahteval (po svoji izbiri) vrnitev premoženja v nepravdnem postopku ali v upravnem postopku, vendar v primeru, če je bilo odločeno o vrnitvi premoženja v sodnem postopku, je bila tudi za odločitev o odškodnini za povečano vrednost premoženja podana sodba in ne upravna pristojnost.
Upravičenec za denacionalizacijo, ki mu je bilo premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo, ki je bila kasneje odpravljena, je lahko zahteval (po svoji izbiri) vrnitev premoženja v nepravdnem postopku ali v upravnem postopku, vendar v primeru, če je bilo odločeno o vrnitvi premoženja v sodnem postopku, je bila tudi za odločitev o odškodnini za povečano vrednost premoženja podana sodba in ne upravna pristojnost.
upravni postopek - vrnitev zaplenjenega premoženja - izbirna pravica - nepravdni postopek
Stranka, ki uveljavlja vrnitev istega premoženja v sodnem in upravnem postopku, ima izbirno pravico, da se odloči, v katerem postopku bo (sodnem ali upravnem) zahtevala vrnitev premoženja (po 145. členu ZIKS ali ZDen).
nadomestni upravičenec - upravičenec do denacionalizacije
Kot nadomestnemu upravičencu po 12. členu ZDen se lahko prizna denacionalizacijo fizični osebi, ki je zakonec ali dedič prvega dednega reda v razmerju do fizične osebe ali iz 9. ali iz 11. člena ZDen.
V primeru, če je pravni naslednik oporočni dedič denacionalizacijskega upravičenca, mora obstajati tudi verjetnost, da gre za oporočna razpolaganja, ki bi lahko imela pravni učinek glede denacionaliziranega premoženja. Zato je treba upoštevati tudi pogoj iz 81. člena ZDen pri razčiščevanju procesnega vprašanja, kdo je po 15. členu ZDen upravičeni vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka.
ukrep državnega organa brez pravnega naslova - vrednost podržavljenega premoženja - pravni temelj podržavljenja
Tudi če se denacionalizacijo uveljavlja na podlagi 4. člena ZDen (po katerem so upravičenci - med drugim - osebe, ki jim je bilo premoženje neodplačno odvzeto z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova), za zahtevo za denacionalizacijo velja, tako kot določa 62. člen ZDen, da mora obsegati podatke o premoženju, na katero se nanaša, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev (1. odstavek) ter da je zahtevi treba priložiti listine, navedene v 2. odstavku, poleg tega pa mora zahteva vsebovati vse druge podatke, potrebne za ugotavljanje njene upravičenosti.
Po oceni sodišča dokazno breme, ali je upravičenec pridobil tuje državljanstvo, na podlagi katerega bi imel pravico dobiti odškodnino za podržavljeno premoženje od tuje države, ni na tožeči stranki, ki je predlagala uvedbo denacionalizacijskega postopka, pač pa mora to ugotavljati pristojni upravni organ po uradni dolžnosti (2. odstavek 10. člena ZDen).