ovira za vrnitev v naravi - zavezanec za vrnitev premoženja - določitev zavezanca - vrnitev v naravi
Glede na določbo 51. člena ZDen v obravnavanem primeru glede na pravno in dejansko stanje nepremičnine na strani zavezanca nastopa tako lastnica nepremičnine, t.j. drugotožnica, kot tudi njena uporabnica, t.j. prvotožnica, ki ji prostor služi za opravljanje dejavnosti in je tudi zavezana, da izkaže obstoj zatrjevanih ovir za vračilo v naravi po 1. točki 1. odstavka 19 člena ZDen.
Ob dejstvu, da med strankami ni spora o tem, da je kmetijska zadruga E. pravni subjekt, ki v dejanskem in poslovnem smislu več ne živi (nima premoženja, nima organov, ne posluje) in da je vpisan v sodnem registru zgolj zaradi nedoslednosti oziroma ker ni bilo formalnega predlagatelja izbrisa tega subjekta, sodišče pritrjuje pravnemu stališču organa prve stopnje, ki je ob siceršnjem izpolnjevanju vseh drugih pogojev, ki jih ZZad določa glede vračanja zadružnega premoženja, odločil, da se zadružno premoženje vrne tožnici.
ZNKD člen 51, 51. ZDen člen 9, 18, 9, 18. ZON člen 85, 85.
nepremičnina, izvzeta iz pravnega prometa - vračanje premoženja v naravi
Ob uveljavitvi ZDen nobene nepremičnine, ki je bila zavarovana kot kulturni spomenik ali naravna znamenitost po določbi 51. člena ZNKD ni bilo mogoče vrniti v naravi. Šele z uveljavitvijo ZON-UPB2 je zakonodajalec dejansko omogočil vračanje s tem, ko je odločil, za katere kulturne spomenike in naravne znamenitosti ovire ne veljajo.
vrnitev nepremičnine - ovire za vrnitev v naravi - denacionalizacija zemljišča
Po presoji sodišča umestitev zemljišča v območju varovalnega pasu kanalizacije, občinske ceste, železniške proge in v vplivnem območju letališča, ne pomeni, da gre za kompleks v smislu 4. točke 1. odstavka 19. člena ZDen, prav tako pa bodoči nameravani posegi ne pomenijo ovir za vračilo v naravi, saj morajo biti le-te izkazane ob uveljavitvi ZDen.
ZDen člen 19-2, 68, 16, 16/3, 19, 19-2, 68, 16, 16/3, 19. ZGJS člen 76, 76/1ZLNDL člen 1, 1/2, 5, 9, 76, 76/1ZLNDL člen 1, 1/2, 5, 9. ZV člen 2, 2. ZV-1 člen 11/5, 182, 10, 10/2, 11, 11/5, 182, 10, 10/2, 11.
začasna odredba - prenos nepremičnin v začasno uporabo denacionalizacijskemu upravičencu - denacionalizacija
Dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnin je izkazana, kadar je verjetno izkazano upravičenje do denacionalizacije in kadar je za nepremičnine, za katere se zahteva prenos v začasno uporabo, verjetno izkazano, da jih je mogoče vrniti v naravi.
Izpodbijana odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo temelji na (pravnomočni) ugotovitveni odločbi o državljanstvu z dne 13. 11. 2002, zato tožbeni ugovori, da bi moral biti državljanski status pravnega prednika tožnika ugotovljen na dan 9. 5. 1945 in ne na dan 28. 8. 1945, ne morejo vplivati na odločitev o zadevi.
ZDen člen 9, 12, 65, 12, 65, 9. ZUP člen 8, 143, 8, 143.
državljanstvo upravičenca - denacionalizacija
Z opustitvijo izdelave poročila po določbi 65. čl. ZDen ministrstvo ni kršilo pravil postopka, saj izdelava poročila ni obvezna za ministrstva, ki odločajo na prvi stopnji, s posredovanjem dopisa z dne 3. 9. 2007 pa je bila tožniku tudi dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Je pa organ prezrl vsebino zahtevka tožnika, ki je uveljavljal tudi upravičenje po določbi 12. čl. ZDen, kar pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.
začasna prepoved razpolaganja s premoženjem - začasna odredba - zavezanec za denacionalizacijo - denacionalizacija
Tožeča stranka ne more neuspeha v zavarovanju z začasno odredbo po ZLPP nadomestiti z vložitvijo začasne odredbe po 68. členu ZDen glede nepremičnin, ki so bile vključene v program lastninjenja po ZLPP.
ZDen člen 51, 16, 18, 42, 51, 16, 18, 42. ZUP člen 68, 149, 68, 149.
sredstva tuje pravne osebe - sprememba zahtevka - vračanje premoženja v naravi
Ker je obravnavano premoženje v sredstvih tuje pravne osebe s sedežem v Republiki Hrvaški, obravnavane nepremičnina ne more biti predmet vračila. V primeru nejasnosti postavljenega zahtevka mora upravni organ pozvati stranke in razjasniti njegovo vsebino.
državljanstvo ob podržavljenju in po 9. 5. 1945 - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije
Temeljno pravilo glede ugotavljanja državljanstva, kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije, je vsebovano v 1. odstavku 9. člena ZDen, ki določa, da so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen upravičene, če so bile v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati.
ovire za vrnitev premoženja v naravi - odškodnina - vrnitev podržavljenega premoženja agrarni skupnosti
Če so ugotovljene ovire za vrnitev premoženja v naravi članom agrarne skupnosti, po določbi ZPVAS ni možno uveljavljati odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč v smislu 27. člena ZDen.
Ob ugotovitvi, da gre v zadevi za isto upravno stvar (ugotovitev državljanstva), je tožena stranka pravilno uporabila določila prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP (da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek).
Dejstvo, da plani stanovanjske in komunalne graditve v času podržavljenja za območje Občine A. niso obstajali, ne more biti zadostna podlaga za odločitev, da sta bili podržavljeni parceli dejansko kmetijski zemljišči - pri dokazovanju statusa zemljišč mora upravni organ upoštevati tudi vse razpoložljive dokaze, ki tak status dokazujejo.
otrok - domovinska pristojnost očeta - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje
Na podlagi predpisov, ki so urejali inštitut domovinstva in državljanstva, od uveljavitve avstrijskega državnega zakona, ki se je uporabljal na ozemlju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije do uveljavitve Zakona o državljanstvu SHS in Zakona o občinah, so zakonski otroci v domovinstvu in državljanstvu sledili očetu.
lastninska pravica, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - upravni postopek - denacionalizacijski upravičenec
Če se akt o podržavljenju ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem ob podržavljenju nepremičnine, je pri ugotavljanju denacionalizacijskega upravičenca potrebno upoštevati tudi dokaze, s katerimi se dokazuje nasprotno stanje.
Lastninska pravica na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije, upravičuje lastnika, da kot stranka sodeluje v postopku ter je zato tudi upravičen vlagatelj predloga za obnovo.
Sodišče se sicer strinja z mnenjem drugotožnika, da je zmotno pravno stališče tožene stranke, po kateri je mogoče določbe 25. člena ZDen uporabiti samo glede povečanih vrednosti, ki so posledica investicijskih vlaganj v nepremičnino zaradi njene prezidave ali siceršnjega tehničnega izboljšanja, ne pa tudi glede investicijskih vlaganj, katerih posledica je povečanje površine objekta zaradi dokupa dodatnih površin. Tako pravno stališče tožene stranke bi bilo po mnenju sodišča namreč sprejemljivo le v primeru, če bi dokupljene dodatne površine predstavljale samostojno gradbeno celoto, ki bi jo bilo mogoče ustrezno obravnavati tudi v postopku vračanja (na primer z izločitvijo zadevnega dela objekta kot etažne lastnine), kar pa po podatkih upravnih spisov v spornem primeru ni mogoče, ker dokupljeni deli objekta zaradi adaptacij predstavljajo neločljiv del objekta kot funkcionalne celote in to, kot ugotavlja tožena stranka, po površini bistveno manjši del kot ga predstavlja površina podržavljenih delov objekta.
vlaganje v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - vračanje v naravi
Povečanje oziroma zmanjšanje vrednosti podržavljenega premoženja se ugotavlja za nepremičnino v celoti.
Vlaganja fizične osebe, če so ta povrnjena s strani upravičenca, ne povečujejo vrednosti nepremičnine.
ovire za vrnitev v naravi - odmera funkcionalnega zemljišča - denacionalizacija zemljišča
Vprašanje, ali je objekt zgrajen v skladu z ustreznimi urbanističnimi predpisi, ni stvar denacionalizacijskega postopka in to tudi ne sodi v predhodno vprašanje, ki bi ga moral denacionalizacijski organ predhodno sam obravnavati ali prekiniti postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. Ko na zemljišču torej stoji objekt, šteje to zemljišče za pozidano zemljišče, ne glede na zakonitost njegove gradnje ali dejstvo, ali je v uporabi.
ovire za vračilo - začetek gradnje - vračanje premoženja v naravi
V obravnavani zadevi ni jasno, ali je bila gradnja začeta oziroma v čem se kaže začetek gradnje, zlasti glede na sam projekt gradnje. Organ naj zato, ob upoštevanju listinske dokumentacije, razjasni, katera dela so bila opravljena in če ta dela pomenijo začetek gradnje, in po potrebi izvede še druge dokaze.