Vrednost nepremičnine se ugotavlja na podlagi podzakonskih aktov, na katere napotuje ZDen.
V obravnavanem primeru gre za postopek, ko je treba dokazati višino posameznega vlaganja, ki je povečalo vrednost nepremičnine. Za dokazovanje tako po temelju kot po višini je treba dopustiti vsa dokazna sredstva. Seveda pa je višina celotnega zahtevka maksimizirana z ugotovljeno razliko med vrednostjo v času podržavljenja in vračanja, ker je le v tem okviru denacionalizacijski upravičenec, ki je dobil stanovanje vrnjeno v naravi, obogaten. Višina te obogatitve pa je prikrajšanje, ki ga je dolžan dobiti najemnik stanovanja.
ZDen člen 9, 9/1,12. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 12.
upravičenec do denacionalizacije
Če je prejšnji lastnik umrl pred 28. 8. 1945 oziroma 15. 9. 1947, premoženje pa mu je bilo podržavljeno, ko je bil še živ, ne gre za dejanski stan iz 11. člena ZDen. Ker tak prejšnji lastnik ne izpolnjuje pogoja jugoslovanskega državljanstva iz 9. člena ZDen, je upravičenec oseba iz 12. člena ZDen, če izpolnjuje pogoj jugoslovanskega državljanstva iz 1. odstavka 9. člena ZDen.
podržavljenje premične stvari - zaplemba premične stvari
Zaplemba se je na podlagi zaplembene odločbe po zakonu izvrševala s komisijskim popisom in označitvijo zaplenjenih stvari ter njihovo ocenitvijo (18. člen Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe), kar pomeni, da je komisijski zapisnik o popisu zaplenjenih stvari po zakonu javna listina, ki skupaj z zaplembeno odločbo dokazuje podržavljenje teh stvari; Če stvar v komisijskem zapisniku ni popisana, je zato zatrjevano podržavljenje treba dokazati z drugimi dokazi, ne glede na obstoj zaplembene odločbe.
ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3, 32, 32/2. ZV-1 člen 18. ZON člen 85, 85/1, 171, 171/1.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - zazidano stavbno zemljišče - določitev funkcionalnega zemljišča - iz pravnega prometa izvzeta nepremičnina - naravna vrednota - lastnina države
Nepremičnine, razglašene za naravne znamenitosti, se vrnejo v naravi, če niso izvzete iz pravnega prometa oziroma če je na njih mogoče pridobiti lastninsko pravico. Po določbah ZON se tako varuje kot naravne vrednote le tiste nepremičnine, ki so navedene na seznamu; le te so v lasti države in niso v pravnem prometu. V tej zadevi pa je sporno, ali je nepremičnina prešla v last RS zaradi svojega statusa, kar bi šele opravičevalo uporabo določbe 1. odstavka 85. člena ZON.
denacionalizacija - podržavljena zazidana stavbna zemljišča - odškodnina - ovira za vrnitev nepremičnine v naravi
Po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen se podržavljena zazidana stavbna zemljišča (obstoječe gradbene parcele) ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. To pomeni, da organ ne more ugoditi zahtevku za denacionalizacijo v naravi, pač pa v drugi obliki - odškodnini. Vprašanje obstoja ovire za vrnitev nepremičnine v naravi po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen je treba presojati glede na stanje nepremičnine v času vračanja. Gre za dejansko oviro, ki preprečuje možnost vračanja v naravi. Nerelevantno za obliko denacionalizacije je, da ovira po 2. odstavku 32. člena ZDen ob uveljavitvi ZDen še ni obstajala.
denacionalizacija - denacionalizacija podržavljenega podjetja - pravica do odškodnine - odškodnina v višini valorizirane kupnine
Pri določbi 6. odstavka 42. člena ZDen je poudarek na dejstvu, da je denacionalizacijski upravičenec „svoje premoženje“ pridobil nazaj z nakupom. Namen je v tem, da se omogoči denacionalizacijo tudi osebi, ki je svoje premoženje pridobila z lastnimi sredstvi nazaj. Premoženje, ki je bilo podržavljeno, zato ob denacionalizaciji zaradi nakupa nima statusa družbenega premoženja. Nujna je zato presoja podržavljenega in kupljenega premoženja, pri kateri je treba izhajati iz identitete takega premoženja v stvarnem kot pravnem pogledu. Le če se ugotovi, da je identiteta podana, je možno uporabiti določbo 6. odstavka 42. člena ZDen.
denacionalizacija - bistveno zmanjšanje vrednosti poslovnih prostorov - doplačilo - merila za upravičenje do doplačila - odškodnina
Upravičenec je do doplačila upravičen tudi, če razlika v vrednosti presega 1/2 prvo objavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca v RS v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo, ne glede na to, ali je zmanjšanje vrednosti bistveno ali ne.
Določba 2. stavka 3. odstavka 26. člena ZDen ni kriterij, ki mora biti kumulativno podan s kriterijem v 1. stavku 3. odstavka 26. člena ZDen, pač pa dodatni kriterij, ki omogoča upravičencu pridobiti odškodnino za zmanjšano vrednost nepremičnine tudi v primeru, ko pogoja 30 % ne bi dosegel. Gre za merilo, ki pri večjih vrednostih korigira merilo 30 %.
Vnuk je nadomestni upravičenec po 12. členu ZDen le v primeru, ko po ZD po vstopni pravici vstopi v dedovanje vnuk, kar pa ne velja za obravnavani primer, ko je tožničina mati umrla za prejšnjo lastnico ter tako tožnica kot vnukinja na podlagi vstopne pravice ne bi bila dedinja prvega dednega reda po prejšnji lastnici.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - povrnitev vlaganj v denacionaliziran poslovni prostor
Za materialnopravno presojo upravičenosti zahtevka tožnice kot najemnice poslovnega prostora je po zakonski določbi 7. odstavka 25. člena ZDen bistvena ter pravno relevantna ugotovitev o tem, koliko se je vrednost predmetnega poslovnega prostora zaradi vlaganj najemnice kot fizične osebe povečala glede na njegovo vrednost ob podržavljenju.
Ker po določbah ZD pride do vstopne pravice vnukov v dedovanje po zapustniku le, če zapustnik preživi svojega otroka, v povezavi z 12. členom ZDen to pomeni, da je vnuk prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja (dedič prvega dednega reda) upravičene le pod pogojem, da je prejšnji lastnik umrl za svojim otrokom, ki je starš vnuka.
Institut dedne nevrednosti je institut, ki ne more varovati javnega interesa, o čemer se je izreklo že tudi Ustavno sodišče v odločbi, na katero se drugostopni organ sklicuje. Zato se tožnica na določbo 5. točke 131. člena ZD/55, ki sankcionira dediča iz razloga, ki ne izhaja iz razmerja med njim in zapustnikom, tudi po mnenju sodišča ne more z uspehom sklicevati.
Če tožnik ni bil stranka v denacionalizacijskem postopku, ni aktivno legitimiran za uveljavljanje ničnosti odločbe, izdane v denacionalizacijskem postopku.
Tožnikom zgolj dejstvo, da so v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine v njihovi posesti (in to brez pravnega naslova), še ne daje pravnega upravičenja do priznanja lastnosti stranke.
ZDen člen 42, 42/1, 42/2, 51, 51/3, 51/4. ZSOS člen 8, 8/1. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 14, 14/1, 14/2.
denacionalizacija - odškodnina v delnicah
Po 2. odstavku 42. člena ZDen upravičencu v denacionalizaciji ni mogoče priznati odškodnine v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija, če mu jih ni mogoče ponuditi, ampak mu je v tem primeru mogoče priznati odškodnino v obveznicah.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - opredelitev statusa zemljišča - ugotavljanje vrednosti premoženja
Tožeče stranke v postopku niso niti zatrjevale ovir za vrnitev nepremičnin v naravi, ki bi imele podlago v določbah ZDen, pač pa so kot odločilno dejstvo zatrjevale dejansko stanje predmetne parcele (da so na njej divja odlagališča odpadkov, da je parcela plazovita zaradi nerazumnih posegov in da nima dostopa ter da je na nekaterih delih neprehodna), kar pa, tudi po presoji sodišča samo po sebi ne more biti razlog, zaradi katerega se parcela v postopku denacionalizacije ne bi mogla vrniti v naravi.
Opredelitev zemljišča (bodisi kot kmetijskega ali kot stavbnega) je odvisna od opredelitve v ustreznih prostorskih aktih. Ker gre pri opredelitvi statusa zemljišča za pravno vprašanje, so neutemeljeni tožbeni ugovori, iz katerih izhaja, da bi bilo potrebno pri navedeni opredelitvi upoštevati stanje zemljišča, kot ga ima dejansko v naravi.
V postopku denacionalizacije se vrednost premoženja ugotavlja na način, kot to določa 44. člena ZDen, oziroma na tej podlagi sprejeti podzakonski predpisi.
ZJS člen 57, 57/5. ZGO člen 2, 2-1.9.2. ZDen člen 2, 19, 19/1, 19/1-4, 27, 27/1, 32, 32/2, 42, 42/3, 65, 65/2.
denacionalizacija - lastninsko preoblikovanje podjetij - vrnitev v naravi
Rezervacija denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja je pomenila le začasno prepoved lastninjenja nepremičnine s strani podjetja, medtem ko so se v postopku denacionalizacije po določbah ZDen ugotavljali pogoji za vrnitev zahtevanega premoženja.
denacionalizacija - podržavljenje nepremičnin - podržavljenje pravne osebe
Družbenik družbe oziroma njegov pravni naslednik bi bil do vračila zemljišč po določbi 13. člena ZDen upravičen le v primeru, če bi bila družba podržavljena kot pravna oseba. Ker pa so bile v obravnavanem primeru podržavljene posamezne v odločbi naštete nepremičnine in ne celotno premoženje, ne gre za primer iz določbe 13. člena ZDen.
ZDen člen 44, 44/1, 44/6, 85. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
Zmotno je stališče tožečih strank, da upravičencu poleg višine odškodnine, izračunane na podlagi 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, pripada še odškodnina v višini, ki bi skupaj z odškodnino, ugotovljeno na podlagi Navodila, predstavljala 50 % tržne cene za predmetne nepremičnine oziroma vsaj 30 % tržne cene.
Do vračila podržavljenih nepremičnin so upravičeni le njihovi bivši lastniki. Lastništvo podržavljenega zemljišča se po določbi 62. člena ZDen dokazuje z izpiskom iz zemljiške knjige. Že takratni predpisi pa so določali, da je za pridobitev lastninske pravice potreben tudi pridobitni način, tj. vpis v javno knjigo (paragraf 380 in 431 ODZ; paragraf 4. odstavek 1 v povezavi s paragrafom 9 Zakona o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije)
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - opravljanje dejavnosti s področja vzgoje in izobraževanja - nesorazmerni stroški nadomestitve
Po določbi 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški.
Izjeme od pravila, da je primarna oblika denacionalizacije vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, je treba tolmačiti restriktivno, dokazno breme pa je na strani zavezane stranke.
Upravni organ je kot pravilno upošteval tisto izvedeniško mnenje, v katerem je izvedenec pojasnil, da njegovo delo sloni na osnovni tezi, da se stanje predmetne nepremičnine ni spremenilo tako, da bi to lahko vplivalo na nesorazmerne stroške nadomestitve, in je zavrnil pristop, po katerem bi zavezanec nadomeščal bistveno večjo površino kot upravičenec. Osnovno vodilo je namreč enak pristop za zavezanca in za upravičenca.
Konkretni dokazi, ki naj bi izkazovali zazidanost, so slike in pričanje, ki pa sami po sebi, brez drugih okoliščin, niso zadostni dokazi, da je pot v gradbenem smislu izpolnjevala zahteve za objekt, torej da bi se jo lahko štelo za zazidano zemljišče.