zadruga kot denacionalizacijski upravičenec - zadružna zveza - vrnitev zadružnega premoženja - meddržavna pogodba - ureditev premoženjskih razmerij med Slovenijo in Hrvaško
Podpisana in ratificirana meddržavna pogodba v ničemer ne ovira ali onemogoča odločanja o zahtevkih vlagateljev za vračilo premoženja zadružne organizacije v skladu z določbami Zakona o zadrugah. Po navedenem zakonu se vrača premoženje zadružnih organizacij in med drugim tudi premoženje zadružnih zvez, za kar gre v navedeni zadevi. Iz listin v upravnih spisih je razvidna pravna kontinuiteta zadružnih podjetij, na katera je bilo preneseno oziroma vloženo obravnavano premoženje.
Po določbi 34. člena ZNNZ so se nacionalizirala vsa zazidana in nezazidana zemljišča, ki ležijo v ožjih gradbenih okoliših mest in naseljih mestnega značaja, če pa je bila na nacionalizirani gradbeni parceli zgradba, ki ni nacionalizirana, pa je imel njen lastnik pravico brezplačnega uživanja zemljišča, ki ga pokriva zgradba, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno normalno uporabo, vse dotlej, dokler stoji na tem zemljišču zgradba. To pa pomeni podržavljenje zemljišča s parc. št. 22/5 v celoti, saj je imetništvo pravice uporabe oziroma uživanja na zemljišču v površini 22 m2 (pod garažo) od prejšnjih uživalk prešlo na takratni državni organ oziroma občino. Glede na povedano je bil obseg podržavljenja v izpodbijani odločbi napačno ugotovljen, posledično pa je bil tudi napačno določen obseg vračila podržavljenega premoženja v tem delu.
Ker je imel tožnik C.C. možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pa tega ni storil, je sodišče njegovo tožbo zavrglo.
Ker izpodbijana odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo temelji na (pravnomočnih) ugotovitvenih odločbah o državljanstvu (med drugim tudi na pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za tožnico), ugotovitev državljanstva kot samostojna pravna celota pa v postopku denacionalizacije pomeni predhodno vprašanje, tožnica neutemeljeno ugovarja, da je prvostopni organ odločil preuranjeno, ker še niso izčrpana pravna sredstva v postopku za ugotovitve državljanstva za tožnico. Ta organ namreč o državljanskem statusu pravne naslednice bivšega lastnika v postopku ni odločal, pač pa se je pravilno oprl na dejstva, ugotovljena z ugotovitveno odločbo o državljanstvu.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38.
denacionalizacija - denacionalizacija zemljišč - pravica uporabe - lastninjenje
Stališče, po katerem bi lastninsko pravico pridobil tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice uporabe, ne glede na to, da mu je bila ta pravica odvzeta ali pa jo je morda odsvojil celo sam, in ne tisti, ki je to pravico dejansko imel ob uveljavitvi ZLNDL, bi pomenilo odvzem upravičenj dejanskemu imeniku pravice uporabe, ki je užival varstvo, analogno varstvu lastninske pravice. Zato je potrebno določbe ZLNDL razlagati tako, da postanejo nepremičnine lastnina tistih oseb, ki imajo na nepremičnini dejansko pravico uporabe, ne glede na to, ali so vpisani v zemljiško knjigo.
ZDen člen 66, 66/1. ZUP člen 209, 243, 243/1, 129, 129/1, 129/1-4. URS člen 22, 158.
zahteva za denacionalizacijo - začasna odredba - procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe
Po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo stranke, če o isti upravni stvari že teče postopek ali je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Tudi če iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja izrecno, da se z njim odloča tudi o zahtevku tožnice za izdajo začasne odredbe, pa odločitev o glavnem zahtevku (za vračilo predmetne parcele) implicira tudi odločitev o akcesornem zahtevku (za izdajo začasne odredbe), ki je zgolj kot tak v denacionalizacijskem postopku lahko podan, kajti če zaradi okoliščin, ki so v ZUP določene kot procesne predpostavke, ni mogoče meritorno odločati o glavnem zahtevku, ni mogoče meritorno odločati niti o akcesornem zahtevku.
ZUS-1 člen 40, 64, 64/4. ZTNP člen 6. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 25, 25/6, 32, 32/2. ZON člen 4, 64, 85, 171. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 215. ZNKD člen 10, 51.
vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča - vračilo zemljišč - ovire za vračanje v naravi - relevanten predpis - kulturni spomenik - naravna znamenitost
V obravnavanem primeru sodišče tako v skladu z določbo 4. odstavka 64. člena ZUS-1 presoja, ali je v izpodbijanem upravnem aktu prvostopni organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga (določba 40. člena ZUS-1) in v okviru uradnega preizkusa.
Sodišče se sicer strinja s prvotožnikom o ustavno varovanem posebnem pomenu dobrin, kot so kulturni spomeniki in naravne znamenitosti, kakor tudi, da se denacionalizacijskim upravičencem glede na prej veljavno določbo 51. člena ZNKD položaj ne poslabša (slednja določba je namreč onemogočila vračanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ob uveljavitvi ZDen), vendar pa se glede na veljavno upravnosodno prakso odločitev o morebitnem obstoju ovir za vračilo v naravi sprejme glede na predpise, veljavne v času odločanja upravnega organa na prvi stopnji, le-ti pa so za tovrstne nepremičnine omogočili vračanje v naravi pod pogoji v ZVKD in ZON-UPB2. Ker so bili pogoji za vračilo posameznih nepremičnin podani, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je izdal delno odločbo po določbi 215. člena ZUP/86.
Spisna dokumentacija upravnih spisov v zadevi ne daje podlage za pritrditev razlogovanju prvostopnega organa v izpodbijani odločbi, da je odškodnino za nepremičnine, podržavljene kot prejšnji lastnici A.A., ki jih zaradi ovir po ZDen ni mogoče vrniti v naravi, izračunal ob uporabi zemljiškokatastrskih podatkov za podržavljene nepremičnine (površina, vrste rabe, boniteta) po zemljiškokatastrskem stanju iz leta 1955, glede na to, da se katastrski podatki za stanje ob podržavljenju (za območje Prekmurja) niso ohranili. Med spisno dokumentacijo upravnih spisov v zadevi ni potrdila geodetskega organa z zemljiškokatastrskimi podatki o legi, površini in vrsti rabe podržavljenih zemljišč po stanju v letu 1955, zato odločbe prvostopnega organa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
denacionalizacija - podržavljenje premoženja brez pravne podlage - odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišč
Iz listin, ki se nahajajo v upravnem spisu, ne izhaja, da je bil klavir podržavljen, zato tudi ni podlage za denacionalizacijo.
Ker glede katastrskega razreda in kulture v času podržavljanja in v času vračanja ni prišlo do sprememb, tudi ni podlage za plačilo odškodnine zaradi manjvrednosti gozdnih zemljišč po 26. členu ZDen.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5, 5/2.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, na kar nakazuje 5. člen Odloka, ki določa prilagajanje realne vrednosti, izhodiščne vrednosti zemljišča iz 4. člena in nalaga pristojnemu ministrstvu spremljanje tržne cene zemljišč in v drugem odstavku 5. člena Odloka ustrezno prilagodi do izhodiščne vrednosti.
Tožbeni ugovor, da so vnuki po načelu vstopne pravice tudi dediči prvega dednega reda in zato nadomestni upravičenci po določbi 12. člena ZDen, zaradi česar je organ z odrekom vstopne pravice vnukov oziroma vnukinje bivše lastnice s svojo odločitvijo diskriminiral tožnika, ne vzdrži.
Dokazno breme v postopku denacionalizacije je na strani vlagatelja zahteve za denacionalizacijo, ki mora za svoje navedbe ponuditi in predložiti dokaze. Če vlagatelj listine ne more predložiti, ker ne obstaja, mora upravni organ verjetnost obstoja pravice ugotavljati na podlagi dokazil, ki jih pridobi po uradni dolžnosti od zavezanca ali tretjih oseb. Izjava stranke, da z listino ne razpolaga, ne zadošča. Organ po določbi 63. člena ZDen ravna le, kadar vlagatelj svoje trditve, da listine ne obstajajo, dokaže z ustreznimi dokazili, da je storil vse, da bi listino priskrbel, v konkretnem primeru pa tožeča stranka tega ni storila.
denacionalizacija - kmetijska zemljišča - podržavljena zemljišča - vrednost podržavljenega zemljišča - vrednotenje zemljišč kot kmetijskih - ustrezno nadomestno zemljišče
Glavno merilo za določanje ustreznosti nadomestnega zemljišča je vrednostno merilo, le izjemoma pa na vrednost nadomestnega zemljišča lahko vplivajo tudi druge okoliščine, ki pa jih mora dokazati vlagatelj zahteve.
Odločba, izdana v obnovljenem postopku, ne bi mogla poseči v obstoječa lastninska razmerja, nastala na podlagi pravnih poslov, sklenjenih po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Glede na vse navedeno tudi sodišče meni, da tožeče stranke nimajo pravnega interesa za obnovo denacionalizacijskega postopka, saj si, tudi če bi bila obnova dovoljena in bi se ponovno odločalo o denacionalizacijskem postopku, svojega pravnega položaja ne morejo izboljšati.
denacionalizacija - kulturni spomenik - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine po podržavljenju - odškodnina - ugotavljanje vrednosti premoženja v času podržavljenja - ugotavljanje vrednosti premoženja po stanju ob vračanju
Vrednotenja izven podzakonskih predpisov postopki denacionalizacije ne predvidevajo.
ZZZDR člen 190, 211. ZEN člen 11, 11/5, 29, 36, 36/2. ZTLR člen 15. SPZ člen 67. ZDen člen 67, 67/3.
upravni postopek ureditve meje in parcelacije - evidentiranje urejenega dela meje - skrbnik za poseben primer - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - začasno upravljanje z nepremičninami - redno upravljanje - podaja pravnoposlovne volje
Določba 15. člena ZTLR opredeljuje posle rednega upravljanja tako, da določa posle, ki ta okvir presegajo in to so: odtujitev cele stvari, sprememba namena stvari, oddaja cele stvari v zakup, ustanovitev hipoteke na celi stvari, ustanovitev stvarnih služnosti, večja popravila in podobno, določba 67. člena SPZ pa določa, da se za posle rednega upravljanja štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Niti iz vsebine odločbe, niti iz citiranih določb ZTLR ter SPZ, ni razbrati, da med te posle sodi tudi podaja pravnoposlovne volje v geodetskih upravnih postopkih, kot je bil obravnavani, ob tem, da pa ZEN tudi sam specialno ureja postopanje geodetskega podjetja in geodetske uprave v takih in podobnih primerih, kot je obravnavani.
Glede na določbo 5. odstavka 11. člena ZEN navedeno, in zlasti upoštevaje okoliščine obravnavanega primera oziroma natančneje izjavo tožnika o tem, da nima pooblastila dedičev pok. D.D. ter da izjave o strinjanju s potekom predlagane meje ne more podpisati, geodetsko podjetje in prvostopni organ zato ne bi smela upoštevati dejanj, ki jih je v postopku opravil tožnik in ki so imele za posledico izdajo izpodbijanega akta, temveč bi morala ravnati skladno z navedeno 5. odstavka 11. člena ZEN.
ZUP člen 221. ZDen člen 5, 6, 6/2, 56, 56/1. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 3, 208.
začasna odredba - denacionalizacija - zavezanec za denacionalizacijo - subsidiarna uporaba zakona
V primeru, kot je obravnavani, ko želi zavarovanje svojega zahtevka uveljaviti stranka denacionalizacijskega postopka, ki pa ni denacionalizacijski upravičenec oziroma njegov pravni naslednik, pa bi moral upravni organ zaradi subsidiarne uporabe ZUP/86 vlogo tožnika presojati po določbah ZUP/86 glede na njegovo vsebino, torej, kaj je predlagatelj zahteval ali predlagal, pri čemer sklicevanje na pravne predpise ni nujno, ker je pravna presoja postavljenega zahtevka oziroma predloga stvar organa. Če pa bi menil, da je zahtevek oziroma predlog tožnika nejasen oziroma nerazumljiv, pa bi ga moral v skladu z določbo 68. člena ZUP/86 pozvati, da v določenem roku odpravi njegove pomanjkljivosti in šele na tej podlagi odločiti o stvari.
ZSZ člen 2. ZUreP člen 80, 179, 179/3. ZPNačrt člen 105. ZEN člen 6, 6/3, 160. ZGeoD člen 3, 6, 31. ZDen člen 25, 26, 32, 32/2, 66, 66/1, 72, 72/1.
denacionalizacija - podržavljeno zazidano stavbno zemljišče - vrnitev v naravi
Ugotavljanje vrste rabe podržavljene parcele je po vsebini odločanje o premoženju, ki se vrača, kar pa je v pristojnosti denacionalizacijskega organa.
Gre za ugotovitveno odločbo, s katero se ugotavlja, kako se zemljišče dejansko uporablja, kar je treba upoštevati v času, ko se o zahtevku za vrnitev odloča.
denacionalizacija - prenos nepremičnine v začasno uporabo - pravni nasledniki upravičenca
Prenos nepremičnine v začasno uporabo je dopusten tudi pravnim naslednikom upravičenca in ne zgolj upravičencem glede na določbo 68. člena ZDen, saj je njen namen zavarovanje zahtev za denacionalizacijo, torej, da se prepreči, da bi bila izpolnitev zahteve v odločbi onemogočena ali otežena.
ZDen člen 6, 6/2, 68. ZUP (1986) člen 217, 217/2, 292, 292/2.
denacionalizacija - začasna odredba - namen izdaje začasne odredbe - zavarovanje za škodo
Namen izdaje začasne odredbe po določbi 68. člena ZDen je preprečitev razpolaganja s premoženjem, ki bi lahko onemogočilo vračanje v obliki in obsegu postavljenega zahtevka. Nevarnost, da bi utegnilo priti do takega razpolaganja, je nedvomno izkazana v primerih, kadar je zahtevana oblika vračanja sporna in obstajajo nasprotni interesi med udeleženimi strankami.
Izpodbijani sklep je nezakonit, ker prvostopni organ ni odločil o predlogu tožeče stranke, da hkrati z začasno odredbo za čas do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari naloži položitev zavarovanja za nastalo premoženjsko škodo, ki bi ji nastala z izvršitvijo predlagane začasne odredbe v primeru, da z odločbo o glavni stvari zahtevku stranke z interesom ne bi bilo ugodeno.
zahteva za denacionalizacijo - rok za uveljavljanje zahteve - zadružno premoženje - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo zadružnega premoženja
ZZad je stopil v veljavo 28. 3. 1992, kar pomeni, da se je rok za uveljavljanje zahtev za vračilo zadružnega premoženja glede na določbe 64. člena ZDen iztekel 28. 3. 1994. Zato ni mogoče šteti, da je tožnica z vlogo z dne 13. 11. 1996 pravočasno uveljavljala vračilo zadevnih zemljišč.