denacionalizacija kmetijskega zemljišča - ovire za vračilo v naravi - ničnost pravnega posla - odškodnina
Glede denacionalizacijskega zahtevka oziroma zahtevane oblike denacionalizacije se upravna organa po mnenju sodišča pravilno opirata za vlogo z dne 8. 12. 2008, v kateri je tožeča stranka postavila podredni zahtevek za odškodnino v obliki obveznic, če sporazum o nadomestnem zemljišču ne bo sklenjen. Ker je zahtevek za denacionalizacijo v obliki obveznic bil podan, tožeča stranka neutemeljeno ugovarja, da je upravni organ odločil mimo postavljenega zahtevka.
denacionalizacija - umik zahteve za denacionalizacijo - preklic umika zahteve - pojasnilo k izjavi o umiku zahteve
Stranka, ki je z izjavo svoj zahtevek umaknila, lahko svojo izjavo o umiku naknadno prekliče. Upravni organ je bil zato vlagateljema dolžan omogočiti, da izjavi o umiku pojasnita, ta pojasnila pa je bil upravni organ v postopku denacionalizacije tudi dolžan obravnavati.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - višina odškodnine
Sodišče se strinja z odločitvijo ministrstva, da so izkazane ovire za vrnitev nepremičnin v naravi, zaradi česar je denacionalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine v obveznicah SOD, saj gre pri vseh obravnavanih nepremičninah, ki so v uporabi šole in C., za dejavnosti s področja izobraževanja in kulture, ki bi bila z vrnitvijo nepremičnin v naravi bistveno okrnjene.
Ker je bilo infrastrukturno urejeno celotno območje, je nedvomno šteti, da gre za javno nizkonapetostno električno omrežje, ne glede na to, da gre za kompleks, ki je bil v času podržavljenja uporabljen za vojaške potrebe.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDen člen 2, 19, 32, 51, 60. ZZad člen 74, 74/2. ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-2, 3, 4, 8. ZSKZ člen 14, 14/1.
kmetijska zemljišča in gozdovi - denacionalizacija - zavezanec za vračilo - aktivna legitimacija - vrnitev parcel v naravi - ovire za vračilo
Po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma po Zakonu o zadrugah, ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih Temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona (tj. z dne 11. 3. 1993) last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na Sklad oziroma na občino. Po določbi 2. odstavka 74. člena ZZad pa ne glede na določbe prejšnjega odstavka postanejo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih organizacije pridobile na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona (tj. z dne 28. 3. 1992) last Republike Slovenije in se prenesejo v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Tožnica je obravnavana kmetijska zemljišča pridobila na neodplačen način, to pomeni, da so prešla v last Republike Slovenije oziroma na D. kot zavezanca za vrnitev, pri čemer ni pomembno, da je v zemljiški knjigi, ki je res sicer javna knjig, na teh zemljiščih vpisana družbena lastnina in kot imetnica pravica uporabe tožnica, saj je lastninsko pravico D. pridobil na originaren način, torej neposredno na podlagi zakona, zaradi česar (še dodatni) nadaljnji dvostranski pravni posel ni potreben.
denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - lastništvo premoženja ob podržavljenju
V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da je na parc. št. 173 k.o. A. v času podržavljenja stala vojašnica, ki jo je zgradila italijanska vojska in ni bila v lasti upravičenca. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, ob upoštevanju osnovnega namena ZDen, da se s popravljanjem krivic ne smejo delati nove krivice, je tožena stranka pravilno odločila, da se v denacionalizacijskem postopku vrne le premoženje, ki je bilo v lasti prejšnjega lastnika tako, da se prizna odškodnino za odvzeta zemljišča, ne pa tudi za objekt, ki je v času podržavljenja stal na parc. št. 173 k.o. A.
Načelo o državljanstvu kot trajni vezi med državo in posameznikom, ki le-temu omogoča uveljavljanje v državi priznanih pravic, je v pravni ureditvi izraženo s kontinuiteto državljanstva.
Iz takšne ureditve izhaja, da so osebe, ki so pridobile jugoslovansko državljanstvo, tega ob spremembi zakonodaje in tudi ob spremembi državne ureditve ohranile. Državljanstvo so lahko izgubile na podlagi v določenem obdobju veljavnega zakona, iz razlogov, ki jih je ta zakon določal za izgubo državljanstva in po predpisanem postopku.
V smislu navedenega listini (dopisa Ministrstva za notranje zadeve ZRJ in Veleposlaništva RS v Beogradu), pridobljeni v denacionalizacijskem postopku, ki izkazujeta, da A.A. ni bila vpisana v državljanski evidenci Zvezne Republike Jugoslavije oziroma Republike Srbije, še ne pomenita, da je v letu 1945 priznano jugoslovansko državljanstvo pozneje izgubila.
ZKZ-1 člen 40, 40/8, 46. ZDen člen 66. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - ničnost odločbe o vknjižbi denacionalizacijskega upravičenca v zemljiško knjigo
Ker gre v predmetni zadevi za odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti (46. člen ZKZ-1), podlaga za vknjižbo pa je lahko le pravnomočna odločba o denacionalizaciji (8. točka 40. člena ZKZ-1), je prvostopni organ izpodbijano odločbo izdal brez pravne podlage ter prekoračil meje svoje pristojnosti, poleg tega pa je posegel v že pridobljene pravice denacionalizacijskih upravičencev.
denacionalizacija - denacionalizacija zemljišč - ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja
Odločitev organa temelji na listinah, ki jih je pridobil od Geodetske uprave, ki je izvorna evidenca o nastanku parcel in ki vodi tudi zgodovino njihovega nastanka. Dopolnjeno identifikacijsko potrdilo je neposredni dokaz o obstoju parcele št. 600 in njenem izvoru. Organ o njenem obstoju oziroma o spornih 2099 m2 ni sklepal zgolj preko posrednih dokazil npr. odločbe o podržavljenju in podatkov zemljiške knjige.
pravnomočna odločba - procesna predpostavka - ne bis in idem
V določbi 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 je določena procesna predpostavka, ki se nanaša na načelo ne bis in idem. Je procesna predpostavka za meritorno odločanje o tožbi in torej ni podana, če je bila že prej izdana pravnomočna sodna odločba v upravnem sporu med istimi strankami in glede istega predmeta spora.
ZDen člen 44, 44/1, 85, 85/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (1992) člen 3, 3/2.
denacionalizacija - denacionalizacija podjetij - odškodnina - merila za ugotovitev vrednosti podržavljenega premoženja - vrednost podržavljenega podjetja
Po presoji sodišča je pravilno stališče drugostopnega organa, da se obseg in vrednost podržavljenega podjetja v skladu z Navodilom ugotavlja po aktih o podržavljenju in po zapisnikih, ki so bili sestavljeni ob podržavljenju. Le, če stanja na tak način ni mogoče pravilno ugotoviti, se stanje ugotovi po drugih listinah oziroma dokazilih.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - vračilo v naravi - namenska raba parcele
Zgolj upoštevanje zemljiškoknjižnega stanja za ugotovitev, ali je zemljišče po pravnem statusu res kmetijsko zemljišče, ne zadostuje. Potrebno je ugotoviti tudi, kako je zemljišče uvrščeno v prostorskih aktih. Za ugotovitev zavezanca (Sklad, občina, lokalna skupnost) pa je pomembna njegova namembnost na dan 11. 3. 1993, ko je začel veljati ZSKZ ter dne 25. 3. 2000, ko je začel veljati ZJS. Pravni status zemljišča v trenutku, kot ga opredeljujeta oba zakona, sta dejstvi, ki opredeljujeta zavezanca v primeru, kot je obravnavan.
ZZK-1 člen 188, 188/1. SPZ člen 65, 108, 109, 110.
denacionalizacija - denacionalizacija podjetij - vračanje nepremičnine v naravi - solastniški delež - etažna lastnina
Z umikom zahtevka za vrnitev tretjega nadstropja stavbe Mariborska 4 so vlagatelji izrazili voljo, da se ta del nepremičnine ne upošteva v obsegu vračanja. Ker pa ne more hkrati obstajati etažna lastnina posameznega dela stavbe, na preostalem pa solastnina (kakršen je po denacionalizacijski zahtevek po obsegu zahtevanega premoženja), je bilo mogoče njihov zahtevek obravnavati le tako, da se je določil solastninski delež na celotni stavbi (glede na to, da je solastninski delež določen v razmerju s celoto, 65. člen SPZ), torej tako, da se je pri izračunu idealnega deleža, ki gre denacionalizacijskemu upravičencu, v celotni vrednosti nepremičnine upoštevalo tudi tretje nadstropje.
denacionalizacija - vračilo nepremičnin podržavljenega podjetja - vrnitev v naravi - ovira za vrnitev nepremičnin v naravi
Tožba prvotožeče stranke je utemeljena iz razloga, ker se organ prve stopnje in organ druge stopnje nista opredelila do tožničinega ugovora, s katerim je uveljavljala oviro za vrnitev v naravi. Vprašanje, ali je podana ovira za vrnitev stvari v naravi in s tem podlaga za določitev odškodnine, pa posledično vpliva tudi na ugotovitev vrednosti deležev. Drugotožeča stranka vlaga tožbo zoper 4. in 7. točko izreka prvostopnega organa, in se nanaša na vrednotenje parcele št. 4506/1. Parcela je bila v času podržavljenja odprto skladišče in kot taka se je tudi dejansko uporabljala, zato zato upravičencu pripada odškodnina po formuli, ki je opredeljena v prilogi Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
Pri reševanju predhodnega vprašanja državljanstva upravičenca v postopku denacionalizacije začne odločba o državljanstvu pravno učinkovati, ko postane pravnomočna. Glede na to ni preuranjena odločitev upravnega organa, ko je izdal odločbo o denacionalizaciji na podlagi pravnomočne odločbe o državljanstvu upravičenca, ne glede na to da je bila v postopku ugotovitve državljanstva vložena pritožba na ESČP.
denacionalizacija - državljanstvo - začasna odredba - vezanost na pravno mnenje sodišča - legitimacija za vložitev zahtevka za denacionalizacijo
Za ugotavljanje pravnega nasledstva se uporablja Zakon o dedovanju, po katerem se presoja tudi legitimacija za vložitev denacionalizacijske zahteve, ki je tako povezana z materialnim dednim upravičenjem. Pravico do vložitve zahteve za denacionalizacijo imajo zakoniti in oporočni dediči upravičenca. V postopku denacionalizacije mora tisti, ki dokazuje, da je pravni naslednik domnevnega upravičenca, izkazati za verjetno, da bi nanj pravice iz denacionaliziranega premoženja lahko prešle.
denacionalizacija - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - zavezanec za vrnitev stvari - oblika odškodnine
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, pri čemer je sedanja vrednost po ustaljeni sodni praksi le na sedanje denarne razmere preračunana vrednost glede na stanje stvari ob podržavljenju in ne vrednost, do katere je prišlo zaradi spremenjenih razmer po podržavljenju.
Vračanje premoženja v obliki odškodnine po ZDen praviloma ni stvar proste izbire upravičenca, zato je odškodnino predpisano v 1. odstavku 42. člena ZDen upravni organ lahko določil le v obveznicah in je kot zavezanca lahko določil le Slovensko odškodninsko družbo d.d., saj primere in pogoje pod katerimi upravičenec prosto izbira med vračanjem premoženja in odškodnino z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah zakon izrecno določa. Tudi v primeru, ko ima upravičenec (če nepremičnine ni mogoče vrniti) pravico do vzpostavitve lastniškega deleža na pravni osebi, v katere premoženju so podržavljene stvari, pravico do odškodnine v navedeni obliki izgubi, če svoje zahteve za denacionalizacijo z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi v postopku lastninskega preoblikovanja zavezanega podjetja, ni zavaroval s pravočasnim predlogom za izdajo začasne odredbe (9. do 15. člen ZLPP).
ZZZDR člen 211. ZDen člen 2, 19, 19/1, 19/1-4, 19-4, 32, 32/2, 64, 64/2, 66, 67, 67/3. ZGO-1 člen 2, 2-1, 125, 215, 216, 219. ZSZ člen 2.
denacionalizacija - denacionalizacija zemljišč - vračanje zemljišč v last in posest - ovire za vračanje zemljišč v naravi - določitev funkcionalnega zemljišča - določitev gradbenih parcel obstoječim objektom - ponovni postopek o določitvi funkcionalnega zemljišča - objekt v javni rabi - skrbnik za poseben primer
ZGO-1 je že ob uveljavitvi l. 2002 določil, da se preneha z določanjem funkcionalnih zemljišč z odločbo na podlagi 46. člena ZUN (215. člen) ter določil postopek za določitev gradbenih parcel obstoječim objektom z odločbo (216. člen), vendar pa je z novelo ZGO-1B, ki se uporablja od 15. 4. 2008, nato določil (127. člen), da se preneha z izdajo odločb o gradbenih parcelah po določbah 216. člena ZGO-1 ter določil, da se kot gradbena parcela z dnem začetka uporabe tega zakona šteje zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
S temi dejanji pravni položaj tožeče stranke ni bil poslabšan, saj so se objekti nahajali na zemljiščih že pred uveljavitvijo ZDen ter so ovire za vračilo le-teh po določbah ZDen obstajale že tedaj (npr. zgolj postavitev žične ograde ni vplivala na status zemljišča). Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta, ki ga je po uveljavitvi ZDen vzpostavil Stvarnopravni zakonik, pa se je v upravno sodni praksi tudi uveljavilo stališče, da v denacionalizacijskem postopku ni pravno pomembno, ali je objekt zgrajen s predpisanimi dovoljenji ali ne in kdaj je bil zgrajen, pred ali po ZDen. Če je na podržavljenem zemljišču zgrajen trajen objekt, ki ni v lasti upravičenca, je to po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen ovira za vrnitev zemljišča v naravi.
Upravni organ zahtevo za denacionalizacijo, v kateri sta kumulirana dva zahtevka (eventualna kumulacija), rešuje tako, da glede na zakonsko načelo o primarnosti vračanja v naravi najprej preizkusi okoliščine za tako obliko denacionalizacje, in če ugotovi, da so podane ovire za vrnitev v naravi, odloči o denacionalizaciji v obliki odškodnine.