denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - odškodnina - določitev odškodnine - zemljiški kataster
Vpis v zemljiški knjigi ne more biti dokaz o obstoju zemljišča, pač pa le o lastništvu le-tega; ali zemljišče dejansko obstaja, pa izhaja iz zemljiškega katastra.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-3, 279/1-6. ZDen člen 33, 69, 69/1, 69/2, 69/3.
denacionalizacija - ničnost odločbe
Iz določb ZDen ne izhaja, da upravni organ v postopku denacionalizacije odloča tudi o morebitnih bodočih civilnopravnih oziroma stvarnopravnih pravicah oziroma razmerjih med strankami, ki nastanejo po tem, ko je o sami zahtevi za denacionalizacijo že odločeno, razen v kolikor gre za ex lege izbris hipotekarnih bremen, ki so nastala po podržavljenju, oziroma za ex lege oživitev služnosti, o čemer se odloči s samo odločbo o denacionalizaciji (določba 33. člena ZDen), za kar pa v obravnavanem primeru – kot izhaja iz podatkov spisa - ne gre.
denacionalizacija - način vračanja - vračilo v naravi - ovire za vračilo v naravi - povečana vrednost nepremičnine - prepoved razpolaganja
Ker se je upravni organ pri odločitvi skliceval na določbo 2. odstavka 25. člena ZDen, ki se lahko uporablja le v primeru, ko organ ugotovi, da za vrnitev nepremičnine ni podanih ovir za vrnitev nepremičnine v naravi ali če to ni sporno, pri tem pa se ni opredelil do ugovorov zavezane stranke, da za vrnitev predmetne nepremičnine obstaja ovira za vrnitev v last in posest iz 4. točke 1. odstavka 19. člena ZDen, je zmotno uporabil materialno pravo, kar je vplivalo na odločitev v tej zadevi.
Po določbah ZD pride do vstopne pravice vnukov pri dedovanju po zapustniku le, če zapustnik preživi svojega otroka. V povezavi z 12. členom ZDen to omeni, da je vnuk prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja upravičenec le pod pogojem, da je prejšnji lastnik umrl za svojim otrokom, ki je oče oziroma mati vnuka.
denacionalizacija - denacionalizacija večstanovanjske stavbe in zemljišča - iz nacionalizacije izvzeto stanovanje - upravičenost do denacionalizacije skupnih delov stavbe in funkcionalnega zemljišča
Predmet izvzema iz nacionalizacije stanovanja kot posameznega dela zgradbe je lahko bilo le stanovanje, skupaj z ustreznim deležem na skupnih delih stavbe, in pravico uporabe stavbne parcele v ustreznem deležu, ki je pripadal izvzetemu stanovanju. Zato prejšnji lastnik nacionaliziranega ter nato iz nacionalizacije izvzetega stanovanja ni upravičen do denacionalizacije skupnih delov zgradbe (v deležu, kolikor je pripadal izvzetemu stanovanju), niti do denacionalizacije zemljišča (v deležu, kolikor je pripadal izvzetemu stanovanju).
denacionalizacija - državljanstvo upravičenca - vezanost na pravnomočno ugotovitveno odločbo o državljanstvu - bistvena kršitev pravil postopka
Ob (nedvomno) že uvedenem postopku, ki se je začel na podlagi vložene zahteve za denacionalizacijo (in ki jo je organ tudi že vsebinsko obravnaval), prvostopni organ ni imel podlage, da tožnikovo zahtevo zavrže, temveč bi moral po tem, ko je prejel pravnomočno odločitev pristojnega organa o ugotovitvi državljanstva za bivšega lastnika razlaščenega premoženja, pred izdajo končnega akta izdati poročilo v skladu z določbo 65. člena ZDen in ga posredovati tožniku v morebitne pripombe oziroma dati tožniku možnost, da se glede na takšen način rešenega predhodnega vprašanja o tem in morebitnih drugih ugotovljenih dejstvih izjavi in šele po pridobitvi tožnikove izjave oziroma poteku danega roka za izjavo glede na rezultat ugotovitvenega postopka izdati odločbo o stvari, ki je predmet postopka, torej izdati odločbo o tožnikovi zahtevi za denacionalizacijo glede na ugotovljena dejstva in okoliščine, upoštevajoč pri tem določbe ZDen.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - prepoved razpolaganja
Že ob uveljavitvi ZDen so bile glede navedenih parcel podane okoliščine, ki so onemogočale denacionalizacijo v obliki vrnitve v naravi. Ker dolžnosti vračila že ob uveljavitvi ZDen ni bilo, tožeča stranka nima pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti pogodb o prenosu oziroma upravni organ ni storil nobene kršitve določb postopka, če se o tem ni opredeljeval kot o predhodnem vprašanju.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - dejstva, ki bi lahko pripeljala do drugačne odločbe - denacionalizacija
Navedbe tožeče stranke, da denacionalizacijska upravičenka, kljub pooblaščenki odvetnici ni bila sposobna izražati volje v postopku denacionalizacije, so brezpredmetne, saj vlagateljici zahteve za denacionalizacijo ni bila odvzeta opravilna sposobnost. Poleg tega je tožeča stranka, kot pravna naslednica po smrti denacionalizacijske upravičenke, to je od 17. 5. 2005, nadaljevala denacionalizacijski postopek, ki se je končal z izdajo odločbe dne 30.8.2006.
denacionalizacija - bistveno zmanjšanje vrednosti premoženja - odškodnina - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo
Glede na zakonsko ureditev, po kateri je upravičenec zavezanec za povrnitev v denacionalizirane nepremičnine izvršenih vlaganj, je utemeljeno sklicevanje tožeče stranke, da se navedena vlaganja ne bi smela upoštevati pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine v času vračanja le v primeru, če je upravičencu naložena obveznost povrnitve vlaganj (z dokončno odločbo upravnega organa), in sicer v višini naložene obveznosti.
Utemeljen je tudi tožbeni ugovor, da iz izpodbijane delne odločbe ni razvidno, na kateri podlagi temelji zaključek upravnega organa, da je bila A.A. sprejeta v avstrijsko državljanstvo v letu 1949. Navedena ugotovitev upravnega organa je bistvena za ugotavljanje upravičenosti do denacionalizacije glede na to, da je treba tudi v primeru, da je prejšnji lastnik imel ob podržavljenju jugoslovansko državljanstvo, kot v obravnavanem primeru, ugotavljati, ali je imel na dan 13.3.1938 (anschluss) in na dan 28.4.1945 (dan vzpostavitve Avstrije) avstrijsko državljanstvo, saj bi kot tak imel po načelu efektivnosti državljanstva na podlagi 2. odstavka 27. člena Državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije pravico dobiti odškodnino od Republike Avstrije in bi prišlo do izključitvenega razloga za denacionalizacijo iz 2. odstavka 10. člena ZDen.
ZDen člen 51. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZad člen 74, 74/1, 74/2, 74/3.
denacionalizacija - zahteva za vročitev odločbe
V postopku se ni odločalo o tožničinem premoženju in zato ni zavezanka za vračilo zemljišč, in tudi ne stranska udeleženka, ker se v postopku ni posegalo v njene pravice in pravne koristi.
ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-4, 51. ZLNDL člen 5. ZGJS člen 69, 73, 73/6. ZLPP člen 9.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninsko preoblikovanje gospodarske javne službe - ovire za vračanje
Ker dejanski imetniki pravice uporabe pogosto niso razvidni iz zemljiške knjige, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe na spornih nepremičninah oziroma njihovih delih.
Izvedeno statusno in lastninsko preoblikovanje po določbah ZGJS drugotožnika ne odvezuje obveznosti do vračila premoženja v postopkih denacionalizacije, saj sprememba pravnega položaja premoženja oziroma pravne narave pravice na stvareh v družbeni lastnini v lastninsko pravico (bodisi v zasebno bodisi v javno lastnino) ni ovira za vračanje podržavljenega premoženja.
denacionalizacija - zahteva za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino, ki je v denacionalizacijskem postopku - začasna odredba po 68. členu ZDen
Zavarovanju denacionalizacijskih zahtevkov, o katerih še ni odločeno, je namenjena začasna odredba po 68. členu ZDen. Zato po mnenju sodišča tožnik iz razlogov, ki jih še ni uveljavljal v upravnem postopku in jih upravni organ ni preizkusil, ne more doseči zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka v upravnem sporu. Za izdajo začasne odredbe, kakršno je tožnik predlagal, v določbi 32. člena ZUS-1 ni pravne podlage.
Prvostopni organ je s 1. točko izreka odločbe z dne 12. 11. 2008, izdane v obnovljenem postopku, odločbo z dne 17. 10. 1996 pustil v veljavi. Zato je drugostopni organ ravnal zakonito, ko je 2. in 3. točko odločbe z dne 12. 11. 2008, ki drugače urejata obveznosti in roke zapadlosti tožeče stranke kot pravnomočna odločba, v zvezi s katero je bil obnovljen postopek, odpravil.
denacionalizacija - nadaljevanje denacionalizacijskega postopka - nova zahteva za denacionalizacijo - zavrženje zahteve
Tožnica je vložila zahtevo za nadaljevanje denacionalizacijskega postopka zaradi njenega vstopa v postopek po določbi 12. člena ZDen, ob tem, da je bil obravnavani postopek že zaključen, zaradi umika zahteve za denacionalizacijo vseh takratnih vlagateljev, ki mu je sledila ustavitev postopka. Organ prve stopnje je pravilno tožničino vlogo upošteval kot novo zahtevo za denacionalizacijo. Rok za vložitev zahteve se je glede na določbo 64. člena ZDen iztekel 7. 12. 1993, zato je organ prve stopnje pravilno zaključil, da za uvedbo denacionalizacije niso (več) podani formalni pogoji.
Ker se po ZDen državljanski status upravičenca dokazuje s potrdilom o državljanstvu (točka b 2. odstavka 62. člena ZDen), oziroma, če upravičenec v to evidenco ni vpisan, z ugotovitveno odločbo o državljanstvu (3. odstavek 63. člena ZDen), se tožnica brez podlage sklicuje na posamična navedena dejstva v obrazložitvah ugotovitvenih odločb ter na njihovi podlagi zaključuje o jugoslovanskem državljanstvu bivše lastnice in njene pravne naslednice v času uveljavitve odloka AVNOJ, oziroma brez pravne podlage zatrjuje, da bi z ugotovitvenima odločbama o državljanstvu moral biti ugotovljen državljanski status bivše lastnice in njene pravne naslednice po 9. 5. 1945 in ne od 28. 8. 1945 dalje.
denacionalizacija - oblika vračila podržavljenega premoženja - prepoved razpolaganja z denacionaliziranim premoženjem
Določba prvega odstavka 88. člena ZDen, ki omejuje razpolaganje s premoženjem, ki je predmet vračila, je namenjena varstvu zgolj tistih zahtevkov za denacionalizacijo, ki se glasijo na vrnitev v naravi.
denacionalizacija - zahtevek stranke - odločanje brez zahtevka - umik zahteve
Do napačne uporabe določb ZUP/86 je prišlo po umiku zahteve za denacionalizacijo parc. št. 1315 k.o. ... z vlogo tožnika z dne 30. 1. 2000. Po določbi 2. odstavka 131. člena ZUP/86 namreč v primeru, če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka umakne svoj zahtevek, izda organ, ki vodi postopek, sklep, da se postopek ustavi. Takšnega sklepa prvostopni organ ni izdal, in je v nadaljevanju meritorno odločil tudi o parc. št. 1315 k.o. ..., s katero je zahtevo za denacionalizacijo navedene parcele zavrnil.
denacionalizacija - obnova postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo
Tožeča stranka ni izkazala, da je predlog za obnovo postopka, končanega z delno odločbo z dne 20. 5. 2009, vložila pravočasno, kot ji to nalaga zakon. Te svoje dokazne obveznosti se ne more razbremeniti z ugotovitvijo upravnega organa, da v spisih ni vročilnice o vročitvi te odločbe, niti ni razvidno, da ji je bila odločba vročena. Že iz njenega predloga za obnovo postopka izhaja dejstvo, da ji je bila ta odločba dostopna oziroma je za njeno izdajo vedela. Na njej pa je bilo dokazno breme, da izkaže, da je predlog vložila v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila ta odločba izdana.