denacionalizacija - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija
Člani sedanje agrarne skupnosti niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic. Agrarna skupnost je bila namreč ponovno organizirana in vpisana v register agrarnih skupnosti kot solastniška Agrarna skupnost, njenim članom pa je bila z delno odločbo vrnjena skupna lastnina na nepremičninah. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov sedanje agrarne skupnosti nista identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti.
denacionalizacija - prenos nepremičnin v začasno uporabo upravičencu - pogoji za prenos
Določba o prenosu nepremičnine v začasno uporabo upravičenca iz določbe 68. člena ZDen predstavlja institut, katerega namen je priznati denacionalizacijskemu upravičencu določeno upravičenje, še preden je po zaključenem denacionalizacijskem postopku pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (ob pogoju, da je dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnine verjetno izkazana) – tako razlago podpira namen ZDen, ki sistemsko ureja popravo krivic prejšnjim lastnikom podržavljenega premoženja; to pa pomeni, da uporaba pravnega pravila ne more biti odvisna od vprašanja, ali je njegov naslovnik upravičenec ali pa, ker je le-ta pokojni, njegovi pravni nasledniki kot upravičeni za uveljavljanje pravic iz Zden.
Z ugotovitveno odločbo, ki je postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 2104/2009 z dne 12.5.2010, je bilo ugotovljeno, da je bil A.A. jugoslovanski državljan, na dan 11.2.1952 pa ni bil državljan LR Slovenije, torej je bilo predhodno vprašanje v predmetnem postopku denacionalizacije že pravnomočno rešeno. Glede na navedeno, kljub vloženi ustavni pritožbi zoper navedeno odločitev ni razlogov, da bi naslovno sodišče predmetni postopek prekinilo do rešitve pred ustavnim sodiščem.
denacionalizacijski upravičenec - pravno nasledstvo - neupravičena zahteva
Ker vlagateljica zahteve za denacionalizacijo parcele v postopku ni dokazala, da je bila ta parcela nacionalizirana njenemu pravnemu predniku, glede na določbo 2. odstavka 61. člena ZDen ni bila upravičena do vložitve zahteve za denacionalizacijo.
Upravni organ je na ugotovitveno odločbo pristojnega organa o državljanstvu vezan. V postopku denacionalizacije v skladu z določbo 3. odstavka 62. člena ZDen mora organ v primeru, da upravičenec ni vpisan v evidenco o državljanstvu, kot v obravnavanem primeru, zahtevati izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu od organa, pristojnega za notranje zadeve, in sam tega vprašanja ne more reševati.
Če je bilo o zahtevku že odločeno, in je ta odločitev pravnomočna, ni več pogojev za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka oziroma tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko obravnavanje njene tožbe. Na navedeno stališče ne more vplivati ustavna pritožba, ki jo je vložila tožeča stranka. Ustavna pritožba namreč ne pomeni, da „redni postopek“ denacionalizacije še teče, saj ustavna pritožba ni klasično pravno sredstvo.
ZDen člen 6, 6/2, 65, 65/3. ZUP člen 99, 99/3, 99/4. ZUP (1986) člen 8, 99, 99/3, 143.
denacionalizacija - kršitev pravil postopka - rok za dopolnitev postopka - podaljšljiv procesni rok
Iz gramatikalne razlage 65. člena ZDen izhaja, da 15-dnevni rok, določen za posredovanje predloga sprememb ali dopolnitev poročila oziroma dopolnitev postopka, ni nepodaljšljiv rok, čeprav je določen v materialnem zakonu, temveč je procesni rok. To pomeni, da ga je možno podaljšati, če so za to podani opravičeni razlogi, oziroma je pod pogoji, ki jih določa procesni zakon, dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.
denacionalizacija - povečanje vrednosti nepremičnin - zahtevek za povračilo vlaganj - rok za vložitev zahtevka - obnova postopka
Tožeča stranka ni mogla uspeti niti s podrejenim predlogom za izdajo dopolnilne odločbe. Tovrstno, dopolnilno, odločbo predvideva šesti odstavek 25. člena ZDen, po katerem se v primeru, če se nepremičnina vrne pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti, o višini odškodnine, ki se plača za razliko v vrednosti, odloči naknadno z dopolnilno odločbo. Zahtevek za povečano vrednost je treba vložiti v teku upravnega postopka, kot izhaja iz 25. člena ZDen (le v primerih, ko so bile ob uveljavitvi ZDen-B tj. 3. 10. 1998 s pravnomočno odločbo nepremičnine že vrnjene, je zakonodajalec s 24. členom ZDen-B določil naknadni rok za vložitev zahtevka).
Glede na to, da je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da se razlaščenka ni štela za jugoslovansko državljanko ob podržavljenju, je odločitev upravnega organa, da je zahtevo za denacionalizacijo zavrnil, pravilna.
vračilo podržavljenega premoženja - upravičenec do denacionalizacije - pogoj državljanstva
Ker je bilo v posebnih upravnih postopkih ugotavljanja državljanstva razlaščenca in njegovih pravnih naslednikov pravnomočno ugotovljeno, da niti razlaščenec, niti njegova žena in otroci kot dediči prvega dednega reda na dan 28. 8. 1945 niso bili državljani Demokratične federativne Jugoslavije, je pravilna in zakonsko utemeljena presoja upravnega organa, da nobena od teh oseb ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa upravičenca po 9. členu v povezavi z 12. členom ZDen.
ZDen člen 9, 9/1, 12. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-3.
denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - odločba o državljanstvu
Sodba z dne 3. 6. 2009 ne more biti obnovitveni razlog ne po 1. in ne po 3. točki 260. člena ZUP. Iz njene vsebine je jasno, da to ni nov dokaz, oziroma novo dejstvo, ki bi dopolnjevalo oziroma razjasnjevalo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev o denacionalizacijskem zahtevku v postopku, katerega obnovo tožeča stranka predlaga. S to sodbo je bila le odpravljena procesna odločitev o pravnem sredstvu zoper odločbo o državljanstvu.
Ker izpodbijana delna odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo temelji na pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za bivšega lastnika D.D., kar v zadevi ni sporno, ugotovitev državljanstva kot samostojna pravna celota pa v postopku denacionalizacije pomeni predhodno vprašanje po določbi 147. člena ZUP, tožniki neutemeljeno ugovarjajo, da je prvostopni organ odločil preuranjeno glede na sicer že izčrpana pravna sredstva.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4. Pravilnik o normah in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 4.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - bistvena okrnitev možnosti za opravljanje dejavnosti - prostorski kompleks
Ovira po 19. členu ZDen je izjema od splošnega načela ZDen, ki kot prvenstveno obliko denacionalizacije določa vrnitev premoženja v naravi in le, če ta ni možna, obsega denacionalizacija plačilo odškodnine. Zato mora v primeru, ko so podani pogoji za denacionalizacijo, in je sporna le njena oblika, tisti, ki zatrjuje oviro za vrnitev v naravi, s konkretnimi dejstvi in okoliščinami dokazati, da so ovire dejansko podane.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - solastnina
Za tožnikovo zatrjevanje o lastništvu spornega dela zemljišča ni podlage ne v listinah predloženega upravnega spisa, ne v listinah, ki jih je tožbi priložil tožnik, toliko bolj, ker je nepremičnina, parc. št. 1129/4 v zemljiški knjigi vpisana kot ZK telo II, ki zajema tudi stavbišče (stanovanjsko stavbo) v izmeri ... m2 in stavbišče (gospodarsko poslopje) v izmeri ... m2, in sta kot solastnika te nepremičnine vpisana tudi C.C. in Č.Č. Navedeni podatek utemeljuje odločitev upravnega organa, da se v naravi sporna nepremičnina vrne v solast in soposest do nedoločenega deleža, deleži pa bodo določeni v nepravdnem postopku pred pristojnim sodiščem.
ničnost odločbe - ničnost odločbe o vrnitvi podržavljenega premoženja - ničnostni razlog storitve kaznivega dejanja - izkazanost ničnostnega razloga
Zatrjevanje tožeče stranke, da je odločba nična zaradi tega, ker naj bi uradna oseba, v postopku izdaje upravnega akta storila kaznivo dejanje nevestnega dela v službi in zlorabe uradnega položaja ne predstavlja ničnostnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, saj je ta podan le, če bi izvršitev izreka odločbe pomenila povzročitev dejanja, ki je z zakonom opredeljeno kot kaznivo dejanje.
denacionalizacija - vrednost premoženja - obseg podržavljenega premoženja - vrednost delnice - obrazložitve odločbe
Upravni organ ni imel podlage, da bi vrednotenje posestva lahko štel za tako nesporno, da bi glede njegovega upoštevanja v okviru obsega premoženja podržavljenega podjetja opustil dolžno obrazložitev, torej pojasnilo, zakaj upošteva tudi posestvo.
Pojasnilo v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti razlogov, ki bi jih morala vsebovati izpodbijana odločba, da bi zadostila zakonskemu standardu obrazložitve.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zazidano stavbno zemljišče - ovire za vrnitev v naravi - ničnost upravnega akta - park - sprememba vrste rabe zemljišča po uveljavitvi zden
Park se šteje za zazidano stavbno zemljišče, ki ga v naravi ni mogoče vrniti.
Drugostopni organ o izbrisu lastninske pravice in vzpostavitvi prejšnjega lastninskega stanja pri vložni št. … k.o. … ne bi mogel odločiti, saj taka odločitev ne more biti predmet denacionalizacijskega in sploh ne upravnega postopka.