ZDen člen 44, 85, 85/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja člen 11.
denacionalizacija - odškodnina - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - stavbno zemljišče - porušeni objekti
V obravnavani zadevi je sporna uporaba metodologije za ocenjevanje vrednosti predmetnih podržavljenih zemljišč, ni pa spora o tem, da so na vseh teh parcelah ob podržavljenju bile ruševine. Čim pa je tako, ima prav tožeča stranka, ko ugovarja načinu vrednotenja teh parcel s strani upravnega organa kot zazidanih stavbnih zemljišč. Ker gre za porušene objekte, je navedene parcele treba vrednotiti kot nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče.
Prvostopenjski organ je razumevanje zahteve za denacionalizacijo oprl na stavek v zahtevi, da bo vlagatelj vso potrebno dokumentacijo za postopek predložil naknadno, dokumentacijo v spisu, ki se nanaša samo na 1/2 premoženja, ki je bila last denacionalizacijskega upravičenca in mu je bila zaplenjena, vedenje, da ni živih pravnih naslednikov in vedenje, kaj se je dogajalo s premoženjem po drugi svetovni vojni. Na tej podlagi organ zaključuje, da ni verjetno, da vlagatelj ni želel vrnitve celotnega podržavljenega premoženja. Tako utemeljevanje organa, ki ne temelji na vsebini zahteve za denacionalizacijo, temveč na listinah, ki dejstev v zahtevi ne dokazujejo, in dejstvih, ki zahteve ne utemeljujejo, je napačno.
O materialnem zahtevku, podržavljenem premoženju bivših lastnikov, je bilo v celoti odločeno, odločba je pravnomočna od 7. 1. 2000. Procesna podlaga za izdajo dopolnilne odločbe pa ni podana. Upravičenje po 12. členu ZDen ne pomeni samostojnega materialnega zahtevka. Prvostopni organ je pravilno navedena dejstva ocenil za pravno relevantna ter pravilno predlog zavrgel, ker je bilo o zahtevi za denacionalizacijo v celoti odločeno.
denacionalizacija- vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina v delnicah - nadomestno zemljišče
Pogoj za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine oziroma zemljišč je sporazum med zavezancem in upravičencem.
SOD denacionalizacijskemu upravičencu ne more ponuditi delnic, ki jih ima RS, zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je v izpodbijani odločbi upravičencu priznal odškodnino v obliki obveznic.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - dejanska raba zemljišča - izvedeniško mnenje
Sodišče se strinja z zaključkom organa, da je glede na ugotovljeno vrsto rabe (travnik 3. razreda) vračilo nepremičnine možno. Na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da obravnavana nepremičnina leži v območju, za katerega je bil sprejet zazidalni načrt, po katerem je bila navedena nepremičnina predvidena za površino za ozelenitev, saj so vlagatelji uspeli na predpisan način izkazati drugačno vrsto rabe.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - prekluzivni rok
Tožeča stranka organu prve stopnje ni dostavila v roku 30 dni od prejema sklepa niti ni zaprosila za podaljšanje roka, zahtevanega dokazila, da se je prijavila na javni poziv. V sklepu o prekinitvi postopka je bila opozorjena na to, da bo postopek ustavljen, če v roku ne bo predložila navedenega dokazila. Posledica opustitve naloženega ravnanja je sklep o ustavitvi postopka. Z navedenim sklepom je bilo o zahtevi za denacionalizacijo z dne 7. 12. 1993 v celoti odločeno, zato je organ pravilno opredelil vlogo z dne 7. 1. 2011 kot novo zahtevo za denacionalizacijo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine
Vrnitev nadomestnih nepremičnin je možna samo na podlagi sporazuma, kar pomeni, da v primeru, ko sporazuma ni, organ brez izrecne privolitve strank ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki, kot je bila zahtevana.
Okoliščina, da sta si tožnika naknadno premislila ter sedaj zahtevata vračilo nacionaliziranega zemljišča v naravi, ne pomeni, da o zahtevku za denacionalizacijo ni bilo odločeno.
Do pravno izkazane statusne spremembe ter prenosa premoženja je prišlo šele po uveljavitvi ZZad, zato za vračilo zadružnega premoženja po določbi 65. člena ZZad ni več pravne podlage in je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek tožnice za vrnitev premoženja.
ZDen člen 16, 16/3, 27, 27/2, 42, 42/3. ZSKZ člen 2.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - dodelitev nadomestnih zemljišč - zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč
Glede na besedilo 1. odstavka 27. člena ZDen (upoštevajoč obvezno razlago) ter drugih določb ZDen je navedeno določbo treba razlagati v pomenu, da se je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč dolžan sporazumevati z upravičencem o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz 3. odstavka 42. člena ZDen. S tem ko je Sklad v citirani zakonski določbi določen kot zavezanec za vračilo nadomestnih kmetijskih zemljišč, so njegove pravice in obveznosti vezane na to svojstvo. Za zavezance pa ZDen ne določa, da se svoje obveznosti morejo razbremeniti z enostransko podano izjavo volje, ki nima podlage v zakonu. Tak pomen, kot ga je obvezni razlagi 1. stavka 1. odstavka 27. člena ZDen pripisal organ (da ima Sklad v okviru gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije pravico in dolžnost dodeljevanje nadomestnih zemljišč ustaviti in sporazumevanje v smislu 3. odstavka 42. člena ZDen odkloniti, če sam meni, da bi s tem škodoval namenu svojega delovanja), iz citirane določbe eksplicitno ne izhaja, niti ni organ pojasnil uporabljene metode razlage, takega namena citirane določbe in njene obvezne razlage pa tudi ni navedel predlagatelj obvezne razlage. Razlog za nesklenjen sporazum je zato v kršitvi zakonske obveznosti zavezanca Sklada.
ugotovitev državljanstva - državljanstvo FLRJ - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - podatki iz popisa prebivalstva
V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje, kjer je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organi v tem pogledu ne smejo vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila A.A. nemške narodnosti, saj ni bilo nobenega razumljivega razloga, da bi njen oče tako zapisal, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.
ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti - aktivna legitimacija za vložitev predloga - zavezanec za vrnitev podržavljene nepremičnine
Tožeča stranka ni bila aktivna stranka v postopku denacionalizacije, v katerem je bila izdana sporna delna odločba, temveč je bila zavezanka za vrnitev. To pa po presoji sodišča glede na dikcijo 4. točke 279. člena ZUP pomeni, da niso podani pogoji za izrek navedene delne denacionalizacijske odločbe za nično, saj je uveljavljanje ničnosti po tej določbi vezano na aktivno stranko v postopku.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti
Določbo 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je treba razlagati v pomenu, da varuje posamezno nepremičnino oziroma kompleks nepremičnin oziroma prostor glede na namen oziroma funkcijo kot celoto. Okoliščina, da stanovanjsko naselje sestavljajo parcele z individualnimi stanovanjskimi hišami v lastnini fizičnih oseb - poleg zelenic ter povezovalnih poti, ki so v funkciji stanovanjskega naselja, v lastnini zavezanke - ni okoliščina, ki bi obstoj prostorskega kompleksa v smislu 4. tč. 1. odstavka 19. člena ZDen izključevala. Z vrnitvijo delov prostorskega kompleksa - poti, zelenic v naselju – bi bil bistveno okrnjen namen izrabe prostora, saj uporaba vseh delov prostorskega kompleksa za enak namen (v korist stanovalcev stanovanjskega naselja) ne bi bila več neovirana, tako kot pred vračilom.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11.
denacionalizacija - odškodnina - vrednost podržavljenega zemljišča - namembnost zemljišča ob podržavljenju - stavbno zemljišče
Upravnosodna praksa je sledila odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-42/93 z dne 15. 12. 1994, v kateri je sodišče razlogovalo, da so ob podržavljenju imela pravni status stavbnih zemljišč le tista zemljišča, ki so bila opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje oziroma tista, ki jim je namembnost spremenil sam nacionalizacijski predpis.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4č, 4č/1, 4č/1-1, 4č/1-3. ZUP (1986) člen 191.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - vrednost podržavljenega zemljišča - sodoben trajni nasad - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravilen izračun vrednosti zemljišča in nasada je odvisen od odgovora na vprašanje, za kakšen sistem nasada je šlo pri predmetnem hmeljišču v času podržavljenja. V zadevi namreč ni sporno, da je zemljišče ob podržavljenju bilo kmetijsko zemljišče, na katerem so se ob podržavljenju nahajale hmeljske žičnice in sadike hmelja. Odgovor na vprašanja, ali je takšen nasad šteti za sodoben trajni nasad ali le za trajni nasad, pa je treba poiskati v pravilno in popolno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ni razlogov, da bi se v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku, ni večja od 10%. Ker podatki o spremljanju cen temeljijo na analizi javno dostopnih podatkov, sodišče meni, da so navedbe tožeče stranke, da odločitve ni mogoče preskusiti, neutemeljene in v delu, kjer v utemeljitev tožbenega zatrjevanja, da se je izhodišča vrednost zemljišča iz 4. člena Odloka povišala, navaja podatke o posledicah menjave valut, pavšalne.
ZDen člen 60. ZUP (1986) člen 140. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-4, 280.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - stranka v postopku - predlog za obnovo postopka - predlog za izrek ničnosti odločbe - aktivna legitimacija za vložitev predloga
Organ prve stopnje je priznal udeležbo tistim najemnikom stanovanj v tem denacionalizacijskem postopku, ki so priglasili svoja vlaganja v podržavljeno nepremičnino.
Nepravilnosti, ki imajo za posledico ničnost odločbe, posegajo tako v pravni položaj oseb, ki so imele formalni status stranke v postopku izpodbijane odločbe, kot tudi v pravni položaj tretjih, ki v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bili udeleženi (4. in 2. točka 279. člena ZUP). Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so zato v enakem pravnem položaju, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP se mora zato presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje statusa v že končanem prejšnjem postopku.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5, 5/1.
denacionalizacija - odškodnina - vrednost zemljišča - pojem sedanje vrednosti - namembnost zemljišča ob podržavljenju - kmetijska zemljišča - spremljanje tržnih cen kmetijskih zemljišč in gozdov
Napačno je strankino stališče, da pojem „sedanja vrednost“ iz prvega odstavka 44. člena ZDen zahteva primerjavo s tržno vrednostjo. Ustavno sodišče RS je namreč že pojasnilo, da zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavka 44. člena ZDen) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena ZDen) ne pomeni, da je pri določanju višine odškodnine treba upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe.
Glede na to, da metoda spremljanja cen kmetijskih zemljišč v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije ni predpisana, sodišče meni, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uporabilo ustrezen način zbiranja podatkov (iz uradno dostopnih cen kmetijskih zemljišč, ki jih pridobiva iz evidenc upravnih enot, ko le te odločajo o prodaji kmetijskih zemljišč).
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - rok za vložitev predloga za obnovo - subjektivni rok
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zamudo subjektivnega roka utemeljila z ugotovitvijo, da je ta rok pričel teči, ko se je tožnik seznanil z vložitvijo zahteve za denacionalizacijo z dne 24. 2. 1993. Glede na to, da so bile v zakonskem roku vložene tri zahteve za denacionalizacijo (in za vrnitev različnega premoženja), je izpodbijana odločitev preuranjena in ne temelji na pravilni uporabi 1. točke prvega odstavka 263. člena ZUP.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - izvzetje iz pravnega prometa
ZTNP je za opredelitev neke nepremičnine na območju TNP kot naravne znamenitosti – in s tem njenega upravljanja pod posebnim režimom – določil izdajo posamičnega akta, ki pa za obravnavane nepremičnine ni bil izdan. Tožnik zato tudi nima prav, da so po ZON-UPB2 in ZVKD obravnavane nepremičnine obdržale pravni režim naravne vrednote in kulturnega spomenika in so zato izvzete iz pravnega prometa.