ZDen člen 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-3, 32, 32/2. ZPPDVP člen 24, 28. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 15, 15/3, 17, 17/2, 20, 21.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - pokopališče
Pravna podlaga za zavrnitev zahtevka za vrnitev pokopališča v naravi kot objekta (tudi če ni izrecno razglašen za javno dobro) je v drugem odstavku 32. člena ZDen. Da v primeru komunalnih objektov, ki imajo status javne infrastrukture, denacionalizacijo v obliki vrnitve v naravi preprečuje navedena določba ZDen, je že pojasnilo Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-50/98 z dne 25. 5. 2000, ob presoji drugega odstavka 3. člena ZSZ/97. Tožnica zato zmotno meni, da je izkazana ovira samo za tisti del nepremičnine, na kateri stoji objekt (v izmeri 18 m2), za ostali del parcele (v izmeri 1570 m2) pa bi moralo biti z ustrezno dokumentacijo izkazano, da je to funkcionalno zemljišče k temu objektu. Pokopališče je namreč kot funkcionalno zaključena površina, določena za pokopavanje umrlih, ki je razdeljena na pokopališčne oddelke in grobove, samo po sebi objekt.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - hrvaški državljan - načelo vzajemnosti
Dokazno breme je v primeru odkazovanja na uporabo tujega ali avtonomnega prava na stranki, ki uveljavlja denacionalizacijo, pri čemer tudi sama tožnica navaja, da državi glede tega vprašanja nista sklenili ustreznega sporazuma, svojih trditev o obstoju vzajemnosti med Slovenijo in Hrvaško pa ni dokazala, niti ni predložila nobenih dokazov, ne v postopku pred upravnim organom in tudi ne v upravnem sporu.
Po pravni ureditvi Republike Hrvaške za pravico tujcev do denacionalizacije nikoli ni zadoščala dejanska vzajemnost, temveč diplomatska vzajemnost. Po noveli hrvaškega Zakona o naknadi za imovinu oduzetu za vrijeme jugoslavenske komunističke vladavine iz leta 2002 je namreč priznana tujim fizičnim in pravnim osebam odškodnina za odvzeto premoženje samo, če je tako dogovorjeno z mednarodnim sporazumom. Zato tudi če je po ZDen, glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998, v Republiki Sloveniji mogoče tujcem priznati pravico do denacionalizacije ob dejanski vzajemnosti, s strani obeh držav zahtevane vzajemnosti ni. Da bi hrvaški organi slovenskim državljanom dejansko priznavali pravico do denacionalizacije, tožnica ni izkazala.
Upravni organ je zahtevo za denacionalizacijo premoženja zavrnil zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 9. člena ZDen. Ugotavljanje državljanstva denacionalizacijskega upravičenca je v postopku denacionalizacije predhodno vprašanje. Upravni organ je moral upoštevati državljanstvo kot pogoj za denacionalizacijsko upravičenje. Da tega pogoja ni izpolnjevala niti prejšnja lastnica, niti njeni hčeri, med strankama ni sporno.
denacionalizacija - zahteva za vrnitev nepremičnine v last in posest - odškodnina
Na podlagi določbe 31. člena ZDen ni možno vzpostaviti lastninske pravice na zemljišču v korist upravičencev, ki ob uveljavitvi ZDen niso bili lastniki vrnjenih poslovnih prostorov in niso imeli pravice uporabe na tem zemljišču. Tudi na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena ZDen vzpostavitev lastninske pravice ni možna, saj so upravičenci lastniki objekta postali šele na podlagi ZDen in to objekta, ki takšen v času podržavljenja ni obstajal, zato na zemljišču niso imeli pravice uporabe. Ker upravičencem ti objekti niso bili podržavljeni, jim v denacionalizacijskem postopku ne bi smeli biti vrnjeni.
V postopku denacionalizacije treba upoštevati, katero nacionalizirano premoženje je bilo upravičencem vrnjeno s predhodnimi (delnimi) denacionalizacijskimi odločbami, ne glede na to ali so bile le-te v zemljiški knjigi pravilno izvršene. Kolikor je namreč do napake prišlo pri vpisu v zemljiško knjigo, ima stranka možnost uveljaviti ustrezna pravna sredstva v tistem postopku, kolikor pa zatrjuje, da je delna odločba z dne 2. 2. 1995 delno nična, ker je ni mogoče izvršiti, pa to lahko uveljavlja v posebnem upravnem postopku in ne v obravnavanem.
ZDen člen 60, 60/1, 67, 67/3. ZUP člen 42, 43, 44, 45, 142.
denacionalizacija - stranski udeleženec - skrbnik za poseben primer
Za nastopanje kot stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku mora oseba, ki tak položaj uveljavlja, izkazati, da bi v postopku varovala svoje pravice ali pravne interese. Obstajati mora torej določeno razmerje te osebe do konkretne upravne zadeve, po kateri ji pripadajo določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku. Kdo ima določeno pravico, obveznost ali pravno varovano korist, določa materialen predpis. Tožnik svojo zahtevo, da se mu prizna položaj stranke (stranskega udeleženca) v predmetnem denacionalizacijskem postopku gradi na položaju skrbnika za poseben primer, za katerega je bil v tem postopku postavljen. S tem pa po mnenju sodišča ni izkazal, da bi v tem postopku varoval lastne pravice ali pravne interese. ZDen namreč skrbniku za posebne primere ne nalaga, da bi v denacionalizacijskem postopku uveljavljal pravice naslednikov denacionalizacijskega upravičenca do denacionalizacije, ampak da začasno upravlja denacionalizirano premoženje (tretji odstavek 67. člena ZDen).
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahteva stranke
Iz VII. točke izreka izpodbijane denacionalizacijske odločbe, pa tudi iz njene obrazložitve jasno izhaja, da je upravni organ štel, da je tožnik zahtevek iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine v denacionalizacijskem postopku postavil. Če pa v zapisniku o ustni obravnavi z dne 9. 11. 2005 takšen tožnikov zahtevek ni bil jasno povzet, to ne more biti razlog za zavrženje zahtevka kot prepozno postavljenega.
ZDen člen 19, 19/3, 32, 32/2. ZSRib člen 55. ZDru-1 člen 25.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obseg zemljišča, ki pripada brunarici, in je v posesti ribiške družine, je treba določiti glede na naloge in delovanje ribiške družine, ki so vezane na uporabo brunarice oziroma zemljišča. Pri tem je upoštevati, da ima ribiška družina naloge, določene v ZSRib, druge dejavnosti pa lahko glede na to, da ima status društva, opravlja le v skladu z določbami ZDru-1. Te okoliščine lahko vplivajo na obseg potrebnega zemljišča, pa iz izpodbijane odločbe niso razvidne. Zaključek upravnih organov o obstoju ovir za vračilo celotne nepremičnine, pri čemer se upravna organa opirata na stanje v naravi, temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in je vsaj preuranjen.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - plačilo odškodnine v obliki nadomestnega kmetijskega zemljišča - postopek sklepanja sporazuma s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pogajanja s Skladom - napotitev vlagatelja na pogajanja
Vlagatelj zahteve za denacionalizacijo je bil seznanjen z obsegom zemljišča, ki ga ne bo mogoče vrniti v naravi, po datumu, ko je bil postopek za sporazumevanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS zaključen. Na podlagi postavljenega zahtevka za denacionalizacijo – vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča - je bil upravičen, da se pogaja s Skladom za celoten obseg zemljišča. Res, da je sklepanje sporazuma za del zemljišča poteklo neuspešno, vendar je bil, kot je pokazal nadaljnji postopek, na sklepanje sporazuma napoten preuranjeno. Namreč vlagatelj zahteve za denacionalizacijo je šele ob natančno ugotovljeni površini zemljišča, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, lahko specificiral svoj zahtevek za vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča. Pri zahtevku za vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča pa je dolžan organ postopati po ZDen in pritegniti v postopek Sklad kot zavezanca.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljanja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti.
Ministrstvo redno spremlja gibanje cen kmetijskih zemljišč na podlagi podatkov iz ponudb o prodaji kmetijskih zemljišč, ki jih vlagajo lastniki zemljišč pri upravnih enotah v skladu z ZKZ in na podlagi analize teh podatkov ni razlogov, da bi se izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, zato je navedeno zadostna razlaga za pravilno uporabo izhodiščne vrednosti 3,94 DEM na m² zemljišča. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije v 5. členu namreč nalaga toženi stranki zgolj dolžnost spremljanja gibanja tržnih cen in šele v primeru ugotovitve drugačnih gibanj cen, ustrezno predpisno ukrepanje.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3. ZTNP člen 6. ZNKD člen 17, 17/1, 51, 51/1.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - narodni park
Sodišče se s tožnikom ne strinja, da bi bila za vrnitev predmetne nepremičnine podana ovira po določbi 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Ni sporna okoliščina, da predmetna nepremičnina v skladu s 6. členom ZTNP s posebnim aktom ni bila zavarovana kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik. Omejitev po določbi prvega odstavka 51. člena ZNKD, po kateri spomenika ali znamenitosti, ki je v javni ali družbeni lastnini, ni dopustno odtujiti - se po mnenju sodišča na predmetno nepremičnino ni mogla nanašati, pač pa lahko le na dele naravne in kulturne dediščine, ki so bili zaradi naravne, kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti s posebnim aktom zavarovani kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik v skladu s 6. členom ZTNP.
upravni spor - procesne predpostavke za tožbo - pravni interes - zavrženje tožbe - predhodno vprašanje
Vprašanje lastninske pravice ter posledično vprašanje, kdo je denacionalizacijski zavezanec, je bilo ob dejstvu, da o lastništvu teče pravdni postopek, sporno ves čas denacionalizacijskega postopka, kar po določbi 144. člena ZUP/86 predstavlja predhodno vprašanje. Ne glede na določbo tretjega odstavka 48. člena ZUS-1 sodišče v tem primeru postopka v upravnem sporu ni prekinilo, ker je pravdni postopek tekel že v času denacionalizacijskega postopka in bi že upravni organ moral upoštevati, da se je v denacionalizacijskem postopku postavilo predhodno vprašanje.
Sodišče je izpodbijani akt že odpravilo, torej je vzpostavilo pravno stanje, kakršno je bilo pred izdajo odločbe, kar v obravnavanem upravnem sporu pomeni, da tožeča stranka v času odločanja ne izkazuje za dopustnost upravnega spora zahtevanega pravnega interesa. Svojega pravnega položaja si namreč ne more izboljšati, ker je bila izpodbijana odločba v spornem delu odpravljena, kar pomeni, da so podani razlogi za zavrženje tožbe.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 32. ZJC člen 2, 2/2, 14. ZV-1 člen 21, 21/8.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - vodno javno dobro - nekategorizirana pot
Zaključek prvostopenjskega organa o obstoju ovire za vračilo v naravi za sporno parcelo po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Takega zaključka organ ne bi mogel opirati zgolj na ugotovitev vrste rabe zemljišča, da je to pot in vpisa tega v zemljiški knjigi kot javno dobro, kajti zakon določa, katera stvar je javno dobro. Za prometne površine pa ZJC jasno določa, da so to le javne ceste, med te pa po tem zakonu štejejo le kategorizirane ceste (in zgolj za te zakon določa izvenprometnost). Ker je rok po ZJC za kategorizacijo občinskih cest že iztekel (prvi odstavek 82. člena), vpis javnega dobra v zemljiški knjigi pri parceli, ki je nekategorizirana pot, kaže na z zakonom neusklajeno zemljiškoknjižno stanje; zato se na vpis javnega dobra v zemljiški knjigi, ne da bi bilo ugotovljeno dejstvo kategorizacije ceste, ni mogoče opirati.
Vodno zemljišče v lasti države ni v pravnem prometu, zato vračilo zemljišča v naravi v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, ni mogoče.
ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3. ZNKD člen 51, 51/1. ZON člen 85, 85/1, 171, 171/1. ZTNP člen 6.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - izvzetje iz pravnega prometa
Tudi če se določbo prvega odstavka 51. člena ZNKD razlaga v pomenu izvzetosti iz pravnega prometa, ki preprečuje vračanje v denacionalizaciji, se ta omejitev ni mogla nanašati na vsa zemljišča na območju TNP, pač pa lahko le na dele naravne in kulturne dediščine, ki so bili zaradi naravne, kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti s posebnim aktom zavarovani kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik v skladu s 6. členom ZTNP. Nepremičnine, ki so predmet vračanja z izpodbijano odločbo, pa s posebnim aktom v smislu 6. člena ZTNP niso bile zavarovane kot naravna znamenitost, kar pomeni, da za vračanje teh ob uveljavitvi ZDen ovira po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen ni bila podana.
Kmetijska zemljišča z območja TNP so prešla v državno (in občinsko) last po ZSKZ, ZZad in ZLPP in ne na podlagi določb ZON. Omejitev iz 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, v povezavi z ZNKD in ZON, tako ni ovira za vračanje zemljišč z območja TNP, ki niso bila posebej zavarovana kot naravna znamenitost.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi
Po presoji sodišča prvostopenjski organ ni pravilno zaključeval, da je prejšnji lastnik pravico uporabe na stavbnem zemljišču, podržavljenem na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, obdržal, in se z drugačnim zatrjevanjem tožnikov o tem ne strinja. Ne glede na to, da je ta organ ugotovil, da zapuščinski postopek glede pravice uporabe na stavbnem zemljišču parc. 116 (še) ni bil izveden, ter se pri tem oprl na sklep o dedovanju z dne 9. 5. 1984, izdan v zapuščinski zadevi po pok. prejšnjem lastniku tega zemljišča, in da prejšnji lastnik za časa življenja pravice uporabe ni prenesel na drugega upravičenca, pa zgolj navedene okoliščine ne zadostujejo za sklep, da je prejšnji lastnik pravico uporabe na stavbnem zemljišču obdržal. Po 31. členu ZDen le na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist, ta določba tako ne more biti podlaga za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo nacionalizirane parcele 116/1.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - nepovratna in kreditna sredstva - zahteva za sklenitev pogodbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Dopis tožene stranke oziroma pojasnilo, zoper katerega bi tudi sicer bila tožba vložena prepozno, če bi ga sodišče obravnavalo kot upravno odločbo, ni upravni akt v smislu določb ZUS-1, ker s spornim dopisom tožena stranka ni odločala o pravicah oziroma pravnih koristih tožeče stranke do dodelitve nepovratnih sredstev za rešitev njenega stanovanjskega vprašanja. O tej pravici je že bilo odločeno z upravno odločbo z dne 22. 4. 2009. Tožeča stranka lahko izpolnitev obveznosti iz navedene odločbe, pod pogoji, ki so določeni v 173. členu SZ-1 in ZUP, uveljavlja samo v postopku upravne izvršbe.
Upravni organ je v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva upravičenca, zato bi prvostopenjski organ moral z odločanjem v predmetni denacionalizacijski zadevi počakati do pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi državljanstva, izdane v obnovljenem postopku.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - bistvena okrnitev možnosti za opravljanje dejavnosti - prostorski kompleks
Sporna parcela leži znotraj kompleksa nepremičnin, ki so v uporabi tožnice in jih le-ta daje v najem, kar je ena izmed njenih dejavnosti. Preko sporne parcele poteka tudi edini dostop do sosednje poslovne stavbe, navedena parcela pa predstavlja tudi funkcionalno zemljišče objekta na parc. št. 4505, zato bi bil namen izrabe preostalih nepremičnin, ki so na tem območju v uporabi tožnice, z vrnitvijo samo sporne parcele v naravi denacionalizacijskemu upravičencu, bistveno okrnjen.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - povečanje vrednosti nepremičnine - upravičenec do denacionalizacije
Planinski dom na sporni parceli in pomožni objekt na drugi parceli funkcionalno nista tako povezana, da bi z morebitno zavrnitvijo zahtevka stranke z interesom za vrnitev prve parcele v naravi prišlo do bistvene okrnitve namena izrabe predmetnih nepremičnin.
Po določbi 31. člena ZDen se na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist. Pri tem gre za upravičenca do denacionalizacije in ne za „upravičenca uporabe“.
ugotovitev državljanstva - državljanstvo FLRJ - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - podatki iz popisa prebivalstva
V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje popisnice. V njem je navedeno, da je E.D. nemške narodnosti, njen materni jezik pa je slovenski. Enako je navedeno tudi za njenega moža ter njeni hčeri. V navodilih za izpolnjevanje popisnice je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organ v tem pogledu ne sme vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila E.D. nemške narodnosti, saj ni bilo izkazanega razloga, da bi njen mož kot poglavar družine, ki je popisnico izpolnil, zapisal tako, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.