ZDen člen 19, 19-3, 19-4, 32, 32/2. ZCes-1 člen 2, 2-25, 39, 39/3.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - kategorizirana javna pot
Tožena stranka je spregledala, da 39. člen ZCes-1 zahteva, da so javne ceste, kamor spada tudi javna pot, kategorizirane, zato se ni mogla opreti na 25. točko 2. člena ZCes-1 oziroma v posledici 3. točko prvega odstavka 19. člena ZDen, za ugotovitev ovire za vrnitev v nepremičnine v naravi.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju v času podržavljenja. Nepremičnina je bila podržavljena v letu 1946, torej je relevanten status te nepremičnine v tem letu. Zatrjevanje drugačne dejanske namembnosti nepremičnine, kolikor ta ne izhaja iz ustreznih dokazil, v denacionalizacijskemu postopku ne more biti relevantno v smislu spremembe pravnega statusa zemljišča.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - krajinski park
Nepremičnine, ki so razglašene za kulturne spomenike ali naravne znamenitosti, se v denacionalizacijskih postopkih vračajo v naravi, razen če so ugotovljene ovire za vračanje, ki jih določa zakon.
Nepremičnine, če je ugotovljen status javnega dobra, ni mogoče vrniti, za krajinski park v obravnavani zadevi pa ni izkazano, da šteje za nepremičnino, ki je javno dobro.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin - vrnitev nepremičnin v naravi - zemljiškoknjižni lastnik
Med strankami ni sporno, da je bila pogodba (in aneks k pogodbi) sklenjena za nepremičnine, ki so predmet obravnavane denacionalizacijske zahteve. Sporno tudi ni, da je bila pogodba sklenjena po uveljavitvi ZDen, tj. po 7. 12. 1993. Če pa je temu tako, je prvostopenjski organ imel podlago, da je ob upoštevanju 88. člena ZDen ugotovil, da je pogodba (z aneksom) za predmetne nepremičnine nična, zaradi česar se vzpostavi pravno in dejansko stanje pred sklenitvijo sporne pogodbe in aneksa. To pomeni, da je lastnica teh nepremičnin (ponovno) tožnica, ki je zato tudi zavezanka za njihovo vračilo po 51. členu ZDen, in ob predpostavki, da druge ovire za njihovo vračilo v naravi tudi niso podane, je možno njihovo vračilo v naravi. Prvostopenjski organ je tako pravilno določil tožnico kot zavezanko.
najemnik denacionalizacijskega stanovanja - pravice najemnika denacionalizacijskega stanovanja - smrt najemnika - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-128/08, Up-933/08 z dne 7. 10. 2009 razlikovalo med zakoncem ali izvenzakonskim partnerjem najemnika – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice ter drugimi njegovimi ožjimi družinskimi člani (iz kroga oseb iz 6. člena SZ) le pri obravnavi vprašanja upravičenosti teh do neprofitne najemnine, ter se ni splošno opredelilo, kot to razlaga toženka, da se vse pravice najemnikov – prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice po njihovi smrti prenesejo le na zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, ne pa tudi na druge ožje družinske člane.
Izpodbijana odločitev obremenjena le z bistvenimi kršitvami določb postopka, ker tožnici kot pravni naslednici B. ni bila dana možnost sodelovanja v postopku ter možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih izpodbijana odločba temelji (kršitev načela zaslišanja stranke).
denacionalizacija - ničnost odločbe - zahteva stranke
Uveljavljani ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan, saj je bil denacionalizacijski postopek (ki sodi med zadeve, pri katerih je uveljavljanje pravice v dispoziciji stranke) po pok. denacionalizacijski upravičenki začet na podlagi vložene zahteve vlagatelja in je torej tekel na podlagi zahteve stranke (128. člen ZUP).
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - stanovanje - prepoved razpolaganja
Vračilo stanovanj v naravi, kljub nespornemu dejstvu, da stanovanja (še vedno) zasedajo njihovi stanovalci, je možno.
Določba 88. člena ZDen prepoveduje zavezancem razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstoji dolžnosti vrnitve po ZDen in posledico pri ravnanju v nasprotju s povedanim, to je izrek pravnih poslov in enostranskih izjav volje za nične. Pravna posledica ničnosti je vzpostavitev stanja pred sklenitvijo teh pogodb in posledično neizkazanost ovir za primarno obliko vračila podržavljenega premoženja po ZDen, ne glede na to, da so kupci stanovanja kupili v dobri veri in plačali celotno kupnino. Morebitna dobrovernost pogodbenikov glede na 88. člen ZDen namreč na presojo veljavnosti pravnega posla ne vpliva, vračilo kupnine pa je (oziroma bo) stvar nadaljnjega urejanja razmerij med tožnico, ki je kupnino prejela, in stanovalci. S plačilom kupnine stanovalci tudi niso pridobili pravice do udeležbe v denacionalizacijskem postopku, saj bi bili stranke denacionalizacijskega postopka le v primeru uveljavljanja investicijskih vlaganj v ta stanovanja.
Zgolj pavšalno sklicevanje na Zakon o izgnanskih in preseljenskih odškodninah ter Finančno izravnalno pogodbo, na podlagi katerih bi lahko že pokojni denacionalizacijski upravičenec oziroma njegovi dediči uveljavljali premoženjsko škodo, ne zadostuje za preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe.
V primeru, če bo tožena stranka ugotovila, da so imeli upravičenec oziroma njegovi pravni nasledniki možnost zahtevati premoženjsko škodo od Republike Avstrije, bo morala pri ponovni presoji upoštevati še sam namen ZDen, ki je določen v 2. členu tega zakona, in ki določa vrnitev podržavljenega premoženja v naravi ali odškodnini, ki je ekvivalent za odvzeto premoženje.
Kolikor bo ugotovljeno, da je podan razlog za delni izrek sporne denacionalizacijske odločbe za nično po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, kar uveljavlja tožnica, bo to pomenilo, da se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale in bo sporna denacionalizacijska odločba nična od samega začetka, torej z učinkom ex tunc (za nazaj), ne glede na izkazano zemljiško knjižno stanje.
Neuveljavljanje rednih pravnih sredstev zoper odločbo, s katero je organ odločil brez postavljenega zahtevka stranke, ne pomeni njene privolitve.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine tuje države
Vlagatelja zahteve za denacionalizacijo na podlagi Finančne in izravnalne pogodbe ter Zakona o izgnanskih in preseljenskih odškodninah, nista imela možnosti dobiti odškodnine za podržavljeno premoženje od Republike Avstrije, kar pomeni, da jima na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen ni bilo mogoče odreči položaja upravičencev do denacionalizacije.
denacionalizacija - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - dodatna odškodnina za nepremičnino kulturne dediščine - rok za vložitev zahtevka
Roka za uveljavljanje zahteve iz 26. člena ZDen sta opredeljena kot materialna prekluzivna roka. V zadevah, o katerih je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, je določen rok enega leta od uveljavitve novele (24. člen ZDen-B), v drugih zadevah pa rok 60 dni od uveljavitve novele (26. člen Zden-B). Glede na vse okoliščine je zato prvostopni organ pravilno odločil, ko je zahtevek za manjvrednost vrnjene nepremičnine, vložen 5. 7. 2011, kot prepoznega zavrnil.
Nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja v pravnomočni zadevi se tudi z novo postavitvijo samostojnega zahtevka – za odmero dodatne odškodnine za nepremičnino kulturne dediščine ne more sanirati in je imel zato prvostopenjski organ prav, da je štel postavljen zahtevek za prepozen. Zahtevek za odmero dodatne odškodnine za nepremičnino kulturne dediščine tudi v nepravnomočno končanem postopku ni samostojen zahtevek, saj je vprašanje statusa nepremičnine v zvezi s kulturno dediščino del dejanskega stanja v denacionalizacijskem postopku.
denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnostni razlog - napačno ugotovljeno dejansko stanje - izvršljivost odločbe
Morebitno napačno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku izdaje predmetne delne denacionalizacijske odločbe glede okoliščin obstoja funkcionalnega zemljišča na sporni nepremičnini, je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ni pa mogoče uporabiti določbe 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP za to, da bi se v postopku za izrek ničnosti odločbe izpodbijalo dejansko stanje, ugotovljeno s to odločbo.
Pravno odločbe ni mogoče izvršiti, če ima odločba, ki se izvršuje, tako nedoločen izrek, da je zaradi tega ni mogoče izvršiti, te nepravilnosti pa v upravnem postopku tudi naknadno ni mogoče odpraviti. Da je bila predmetna delna denacionalizacijska odločba v zemljiški knjigi že izvršena, saj je zemljiškoknjižno sodišče že opravilo vknjižbo lastninske pravice v korist denacionalizacijskih upravičencev, med strankam niti ni sporno. Morebitno neupoštevanje načela vrstnega reda vpisov s strani zemljiškoknjižnega sodišča, kar zatrjujeta tožnika, pa ne more vplivati na odločitev v tej zadevi.
Določba 68. člena ZDen in v zvezi z denacionalizacijskimi postopki 304. člen ZUP je namenjena zavarovanju denacionalizacijskega zahtevka zaradi vračanja podržavljenega premoženja v naravi. Kot je pravilno pojasnil drugostopenjski organ, gre za zavarovanje izpolnitve vsaj verjetno izkazane obveznosti še pred izdajo odločbe, s katero se o njej odloči, če so za to izpolnjeni pogoji. Zavezancu za vrnitev podržavljenih nepremičnin naj se prepreči, da bi se izognil svoji denacionalizacijski obveznosti.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastnega vložka in vrednostjo denacionaliziranega premoženja
V primeru, ko je zasebni kapital v mešanem podjetju bagatelen, ni ovire, da se podržavljeno premoženje, ki je bilo kot družbeno premoženje vloženo v mešano podjetje, vrne v naravi.
Ocena sorazmernosti med zasebnim vložkom v podjetje in premoženjem denacionalizacijskih upravičencev, ki bi se iz podjetja vračalo, postane pomembna šele, če ocena bagatelnosti zasebnega vložka v mešano podjetje ne dopušča vrnitve v naravi, bila bi pa ta oblika vračanja dopustna, če bi bil pravni interes za varovanje lastninske pravice denacionalizacijskih upravičencev močnejši od takega pravnega interesa zasebnih vlagateljev.
ZDen člen 60, 60/1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267, 267/1.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Pomembno, da je lastnik stanovanja v stavbi do začetka privatizacije podržavljenega premoženja imel na zemljiščih, ki predstavljajo funkcionalna zemljišča, pravico uporabe, ki pa se je z lastninjenjem nato transformirala v solastninsko pravico, in da funkcionalno zemljišče za predmetno stavbo še nikoli ni bilo odmerjeno, zato je mogoče, da je bilo z odločbo z dne 17. 6. 2008 poseženo v solastninsko pravico lastnikov posameznih delov stavbe.
Pravilen je zaključek organov pri preizkusu predloga po prvem odstavku 267. člena ZUP, da so okoliščine, na katere je predlagateljica uveljavljani obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP oprla, izkazane, saj je ta pravočasnost predloga utemeljila s sklicevanjem na okoliščino, da je dne 19. 10. 2009 prejela s strani prvostopenjskega organa kopijo denacionalizacijske odločbe z dne 17. 6. 2008, ki ji jo je ta organ posredoval kot informacijo javnega značaja, po tem ko ga je z vlogo z dne 21. 9. 2009 zaprosila za podatke o poteku postopka oziroma za vročitev morebitne izdane odločbe. Ko stranka izve za izdajo odločbe na način, da se lahko seznani z njeno vsebino, in ko spisna dokumentacija tudi izkazuje, da je bila predlagateljici denacionalizacijska odločba z dne 17. 6. 2008 vročena 19. 10. 2009, predlog pa vložen 16. 11. 2009, je pravilen zaključek organov, da je bil predlog za obnovo postopka vložen v zakonskem roku.
denacionalizacija - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - premoženje pravnih oseb v mešani lastnini
V primeru, ko je zasebni kapital v mešanem podjetju bagatelen, ni ovire, da se podržavljeno premoženje, ki je bilo kot družbeno premoženje vloženo v mešano podjetje, vrne v naravi.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastnega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja
V primeru, ko je zasebni kapital v mešanem podjetju bagatelen, ni ovire, da se podržavljeno premoženje, ki je bilo kot družbeno premoženje vloženo v mešano podjetje, vrne v naravi. Če je dejansko stanje takšno, že to zadošča za odločitev o vračanju v naravi in dodatno tehtanje učinkov te oblike denacionalizacije na pravni položaj vlagateljev zasebnega kapitala in pravice denacionalizacijskih upravičencev ni potrebno. Ocena sorazmernosti med zasebnim vložkom v podjetje in premoženjem denacionalizacijskih upravičencev, ki bi se iz podjetja vračalo, postane pomembna šele, če ocena bagatelnosti zasebnega vložka v mešano podjetje ne dopušča vrnitve v naravi, bila bi pa ta oblika vračanja dopustna, če bi bil pravni interes za varovanje lastninske pravice denacionalizacijskih upravičencev močnejši od takega pravnega interesa zasebnih vlagateljev.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastnega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja
V primeru, ko je zasebni kapital v mešanem podjetju bagatelen, ni ovire, da se podržavljeno premoženje, ki je bilo kot družbeno premoženje vloženo v mešano podjetje, vrne v naravi.
Ocena sorazmernosti med zasebnim vložkom v podjetje in premoženjem denacionalizacijskih upravičencev, ki bi se iz podjetja vračalo, postane pomembna šele, če ocena bagatelnosti zasebnega vložka v mešano podjetje ne dopušča vrnitve v naravi, bila bi pa ta oblika vračanja dopustna, če bi bil pravni interes za varovanje lastninske pravice denacionalizacijskih upravičencev močnejši od takega pravnega interesa zasebnih vlagateljev.