denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pravno nasledstvo pravice do denacionalizacije - jugoslovansko državljanstvo - tuji državljan
Glede na določbo 9. člena ZDen je pravno relevantno stanje ob podržavljenju, pri čemer so osebe, ki so bile ob podržavljenju jugoslovanski državljani z domovinsko pristojnostjo oziroma republiškim državljanstvom izven ozemlja sedanje Republike Slovenije, denacionalizacijski upravičenci le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, na območju katere so bile te osebe ob podržavljensju domovinsko pristojne.
Določba 12. člena ZDen se ne nanaša na primere iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.
upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki ne posega v tožnikovo pravico - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnik izpodbija odločbo, s katero je ministrstvo (v zvezi z upravnim sporom) odpravilo svojo odločbo z dne 19. 4. 2022, s katero mu je vrnilo v last in posest ... cerkev v ..., ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Izpodbijana odločba glede na vsebino sprejete odločitve torej ne pomeni odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika iz 2. člena ZUS-1. Z njo namreč ni bilo odločeno o tožnikovem zahtevku za denacionalizacijo, temveč le, kot že navedeno, da se odločba z dne 19. 4. 2022 odpravi in da se zadeva vrne v ponovni postopek. To pomeni, da izpodbijana odločba (tudi po stališču pravne teorije) ne izpolnjuje materialnega pogoja za upravni akt in s tem za izpodbijanje s (samostojno) tožbo v upravnem sporu.
Nadalje ZUS-1 v prvem odstavku 5. člena določa, da se lahko v upravnem sporu akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan.
V obravnavanem primeru tako tudi ne gre za situacijo iz prvega odstavka 5. člena ZUS-1. Izpodbijan je sicer akt, s katerim je bil upravni akt na podlagi izrednega pravnega sredstva odpravljen, vendar z njim postopek odločanja o zadevi ni bil končan, temveč je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek.
denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - zazidano stavbno zemljišče - zemljišča v lasti fizičnih oseb
Nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi – pri parc. št. 331/1 ter 322/2 takšno oviro predstavlja ugotovljeno dejstvo, da gre pri teh za zazidana stavbna zemljišča, pri parc. št. 663/2 (tj. relevantnem delu parc. št. 663/1) pa ugotovljeno dejstvo, da je ta parcela v lasti fizične osebe.
Napačno je stališče, da ima tožnica položaj stranke v upravnem sporu že zaradi tega, ker je bila stranka v upravnem postopku.
Tožnica je nastopala v upravnem postopku kot lastnica nekaterih nepremičnin, katerih vrnitev je bila zahtevana, zaradi navedenega je imela tudi pravni interes za udeležbo v navedenem upravnem postopku. Vendar pa le do trenutka, ko se nihče od preostalih strank upravnega postopka ni pritožil v zvezi z odločitvijo organa, da se zahtevane podržavljene nepremičnine ne vrnejo denacionalizacijskem upravičencu v naravi, pač pa se mu vrnejo v obliki odmerjene odškodnine.
denacionalizacija - vrednotenje stavbnega zemljišča - stanje zemljišča po času odvzema iz posesti - vrednost podržavljenega premoženja - odškodnina - višina odškodnine - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Glede na določbe ZDen je bistveno stanje premoženja v času podržavljenja. Vrednost podržavljenega premoženja se namreč določi po tem stanju premoženja ter ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti (prvi odstavek 44. člena ZDen).
denacionalizacija - vrednost nepremičnine - odškodnina - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
K vrednosti vrnjene nepremičnine v naravi so prispevala tudi izvršena vlaganja (zamenjava oken), zato je pravilno, da so upoštevana pri določitvi vrednosti nepremičnine v času vračanja in posledično pri določitvi višine odškodnine.
Nedopustnosti razpolaganja po prvem odstavku 88. člena ZDen ni mogoče razlagati le v t.i. ožjem smislu (kot pravni promet), temveč da gre za nedopustno razpolaganje tudi v drugih primerih, ki poslabšajo položaj upravičencev. Vendar v tem primeru do poslabšanja položaja denacionalizacijskega upravičenca ni prišlo, saj je dobil nacionalizirano premoženje vrnjeno v takšni vrednosti, kot mu je bilo podržavljeno (delno v naravi in delno v obliki odškodnine, ki predstavlja razliko med vrednostjo v času podržavljenja in vrednostjo v času vračanja).
ZDen člen 8, 8/1, 37, 38, 38/1, 43. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 6, 6/1.
denacionalizacija - vračanje premoženja kapitalske družbe - čista aktiva podjetja - izostanek obrazložitve - aktiva in pasiva premoženja - podjetje
Glede na podatke iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra ter ob upoštevanju ugotovitev ter navedb iz dopisa družbe „G.“ s 25. 9. 1046 (priloga D21), sodišče zaključuje, da je bila gospodarska družba „A." (katere del oziroma v katere lasti so bile tudi "B." ter "C.") v času podržavljenja samostojna pravna oseba s sedežem na območju Slovenije. Sodišče se pridružuje stališču upravnega organa druge stopnje, da 6. člena Odloka AVNOJ-a ni mogoče uporabiti za ugotovitev ničnosti pogodbe iz leta 1943, ki jo je zaslediti kot pravno podlago med vpisi v zemljiški knjigi. Ničnost je bila namreč v citirani določbi Odloka AVNOJ-a določena prav zaradi podržavljenja, do katerega pa je v obravnavanem primeru nesporno prišlo. Iz bilance stanja podjetja za čas od 1. 1. 1945 do 31. 12. 1945, ki odraža stanje poslovnega leta, v katerem je prišlo do podržavljenja, izhajajo obveznosti oziroma pasiva, ki je organ pri izračunu vrednosti podržavljene družbe ni upošteval in tega, čemu naj ne bi bile relevantne, tudi ni obrazložil.
ZUP člen 324. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 234.
denacionalizacija - kršitev pravice do pritožbe - ustna obravnava
Sodišče sodi, da v obravnavani zadevi kršitev ni mogla vplivati na odločitev. Kot je bilo že pojasnjeno, namreč za tožnico niso sporna dejstva, katerim ugotavljanju je namenjena ustna obravnava, ampak uporaba predpisa. O uporabljeni pravni podlagi pa se je toženka pred izdajo izpodbijane odločbe lahko izrekla pisno. Med ugovore, ki zatrjujejo zmotno uporabo predpisa, sodi tudi tožničina trditev, da toženka ne bi smela slediti stališču Vrhovnega sodišča ampak bi morala od njega odstopiti. Navedeno ne drži. Po četrtem odstavku 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je namreč organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka
Sodišče v celoti pritrjuje stranki z interesom D., d. d., da iz zahteve C. C. izhaja, da na podlagi 5. člena ZRP predlaga, da naj se ji izroči v upravo premoženje (le) na ....
Sodišče ugotavlja, da je organ pri presoji obstoja aktivne legitimacije C. C. za vložitev zahteve po 5. členu ZRP pravilno izhajal iz teleološke metode razlage določbe prvega odstavka 5. člena ZRP. Šele celotno besedilo 5. člena ZRP namreč omogoča, da se določi pravi pomen prvega odstavka, ki določa primere, v katerih so legitimirani za vložitev zahteve za vrnitev premoženja sorodniki lastnika, in sicer je to „v primerih, kjer je nedvomno ugotovljeno, da je lastnik umrl, ter v primerih, kjer se lastnik ni pojavil in zato izroči sodišče na zahtevo imovino v upravo bližnjim sorodnikom. Iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZRP pa izhaja, da se v primeru, da se prijavi istočasno več bližnjih sorodnikov, da se jim premoženje izroči po vrstnem redu in po deležih, po kakršnih bi se jim izročilo v primeru dedovanja, in to po predpisih Občega državljanskega zakonika za primer dedovanja, če se predloži oporoka, pa ima oporočni naslednik prednost ter dalje, da osebe, ki uveljavljajo dedno pravico do takega premoženja, ne morejo zahtevati pri sodišču izročitve premoženja v dediščino pred pretekom enega leta po zaključku vojne.
V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva napotila sodišča, ki jih je podalo v smislu restriktivne razlage določbe prvega odstavka 19. člena ZDen. Pri možnosti nadomestitve nepremične naj pri presoji prvenstveno izhaja iz narave dejavnosti, ki jo izvajajo organi v obravnavani stavbi, torej pisarniška dejavnost, vezana na območje občine B., ki torej ne narekuje ozkega relevantnega območja (centra mesta). Pri opremljenosti s parkiriščem, ki bi bilo dostopno občanom in javnim potniškim prevozom, pa presoja možnost ureditve. Pri predlagani lokaciji naj upošteva tudi, da se dejavnosti občine, upravne enote in FURS ne prekrivajo, torej, da ni nujno, da se nahajajo vse inštitucije v isti stavbi, predvsem pri presoji primerne velikosti predlaganega objekta. Enako, po istih kriterijih, naj presoja tudi predlagana zazidljiva zemljišča, s to razliko, da je v primeru nadomestitve z gradnjo relevanten tudi prostorski akt.
ZDen člen 26, 44, 44/1, 67, 67/3. ZUP člen 214, 214/1.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - vrednotenje podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Z odločbo, na katero se sklicuje upravni organ v izpodbijani odločbi, C. C., ni bil postavljen skrbnik za poseben primer, zato bi moral organ o postavitvi skrbnika odločiti z izpodbijano odločbo. Ker tega zaradi zmotne ugotovitve, da je o tem že pravnomočno odločeno, ni storil in ker zato tudi ni vsebinsko presojal tožničinih navedb v zvezi s postavitvijo skrbnika za poseben primer, je odločitev o vrnitvi premoženja pokojnemu C. C. zaradi kršitve 67. člena ZDen že iz tega razloga nezakonita.
Upravičenec ima v primeru, ko se nepremičnina vrne v naravi, pravico zahtevati odškodnino do polne vrednosti, to je do vrednosti premoženja v stanju ob podržavljenju, ki se izračuna ob upoštevanju pravila iz prvega odstavka 44. člena ZDen. Odškodnina, ki se prizna upravičencu, če se vrne nepremičnina, na kateri je le še porušen objekt, ne sme preseči te vrednosti. Povedano drugače, upravičenec, ki se mu v naravi vrne nepremičnina, na kateri je porušen objekt, ne more dobiti več, kot če bi namesto vračila nepremičnine v naravi zahteval odškodnino. V ZDen tako ni podlage za priznanje dodatne odškodnine zaradi stroškov odstranitve ruševin in obnove objekta.
denacionalizacija - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionaliziranega premoženja - vlaganje v denacionalizirano stanovanje - oblika vračanja premoženja
Pri primerjavi vrednosti nepremičnin (kot dela družbenega premoženja v pravni osebi v mešani lastnini in od katerih so zdaj štiri predmet denacionalizacije) ter zasebnega vložka je ključna vrednost nepremičnin ob ustanovitvi podjetja v mešani lastnini in vrednost nepremičnin po 44. členu ZDen. Vrednost nepremičnin ob ustanovitvi podjetja v mešani lastnini je namreč pomembna zaradi primerjave z vrednostjo zasebnega kapitala, ki je bil vplačan ob ustanovitvi (kot je to naložilo Ustavno sodišče v odločbi, U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995). Vrednost nepremičnin po 44. členu ZDen pa je pomembna zato, ker ZDen celovito ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, navedenimi v tem zakonu (1. člen ZDen), kar vključuje tudi določanje vrednosti podržavljenega premoženja po 44. členu ZDen. Ob tem sodišče poudarja, da že iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995, izhaja, da je lastninski vložek treba primerjati z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo sicer mogoče vrniti v naravi. Če pa je bilo podržavljeno premoženje denacionalizacijskega upravičenca obogateno z vlaganji, gre še vedno za isto premoženje, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, vlagatelj pa ima možnost zahtevati povrnitev teh vlaganj.
denacionalizacija - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionaliziranega premoženja - oblika vračanja premoženja
Pri primerjavi vrednosti nepremičnin (kot dela družbenega premoženja v pravni osebi v mešani lastnini in od katerih so zdaj štiri predmet denacionalizacije) ter zasebnega vložka je ključna vrednost nepremičnin ob ustanovitvi podjetja v mešani lastnini in vrednost nepremičnin po 44. členu ZDen. Vrednost nepremičnin ob ustanovitvi podjetja v mešani lastnini je namreč pomembna zaradi primerjave z vrednostjo zasebnega kapitala, ki je bil vplačan ob ustanovitvi. Vrednost nepremičnin po 44. členu ZDen pa je pomembna zato, ker ZDen celovito ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, navedenimi v tem zakonu, kar vključuje tudi določanje vrednosti podržavljenega premoženja po 44. členu ZDen. Že iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995 izhaja, da je lastninski vložek treba primerjati z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo sicer mogoče vrniti v naravi. Če pa je bilo podržavljeno premoženje denacionalizacijskega upravičenca obogateno z vlaganji, še vedno gre za isto premoženje, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, vlagatelj pa ima možnost zahtevati povrnitev teh vlaganj.
Ob ugotovitvah odstotkovnega razmerja med zasebnim in družbenim kapitalom, ki je očitno v korist družbenega kapitala, in okoliščine, da upravljavska razmerja niso sledila razmerju lastništva kapitala, pa je treba pri oceni, ali gre za bagatelen (zasebni) vložek, upoštevati (med drugim) tudi vrsto izdanih delnic in morebitno povezanost delničarjev. V zadevi so bile za zasebni kapital izdane navadne delnice z glasovalnimi pravicami, za družbeni kapital pa (razen za 4.000.000 DIN v denarju vplačanega vložka) prednostne delnice brez glasovalnih pravic. Prednostne delnice pa so po Pogodbi o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini (in kar med strankami tudi ni sporno) ugodnostne, saj so dajale imetnikom drugačna upravičenja, kot npr. prednostno pravico do določene letne dividende, določenih izplačil itd.. Šele vsa članska upravičenja pa tvorijo celoto, zato pri oceni o ne/bagatelnosti zasebnega vložka ni mogoče pomena pripisati zgolj upravljavskim pravicam, pač pa je treba ustrezen pomen in težo pripisati tudi ugodnostnim delnicam, ki so bile izdane za vrednost celotnega stvarnega vložka.
denacionalizacija - začasna prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - stranka v postopku - izrek odločbe
Ni dopustno, da bi imela določena oseba položaj stranke v postopku zavarovanja z začasno odredbo, ne pa tudi v postopku o glavni stvari, torej v denacionalizacijskem postopku. Zato je pojmovno nezdružljivo z institutom začasne odredbe, da je ta izdana zoper subjekt, ki v denacionalizacijskem postopku v zvezi s predmetnim premoženjem nima položaja stranke, niti stranskega udeleženca.
Predmet upravnega postopka je, kot izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZUP/86, odločanje o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih strank. Predmet izreka je zato odločitev o pravnem razmerju. Tako velja tudi, ko gre za ugotovitveno odločbo, torej ko organ v izreku upravnega akta (zgolj) ugotovi obstoj določenega pravnega razmerja. Ker v 2. do 4. točke III. točke izreka izpodbijanega sklepa navedene ugotovitve ne pomenijo odločitve o predmetu postopka, temveč gre za ugotovitev dejstev, toženka ni imela podlage za to, da te ugotovitve vključi v izrek svoje odločbe.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitno nesorazmerje med vrednostjo lastninskega vložka z vrednostjo podržavljenega premoženja
Ob ugotovitvah procentualnega razmerja med zasebnim in družbenim kapitalom, ki je očitno v korist družbenega kapitala, in okoliščine, da upravljavska razmerja niso sledila razmerju lastništva kapitala, je treba pri oceni, ali gre za bagatelen (zasebni) vložek, upoštevati (med drugim) tudi vrsto izdanih delnic in morebitno povezanost delničarjev. Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, so bile za zasebni kapital izdane navadne delnice z glasovalnimi pravicami, za družbeni kapital pa, razen za 4.000.000 DIN v denarju vplačanega vložka, prednostne delnice brez glasovalnih pravic. Prednostne delnice pa so po Pogodbi o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini (in kar med strankami tudi ni sporno) ugodnostne, saj so dajale imetnikom drugačna upravičenja, kot npr. prednostno pravico do določene letne dividende, določenih izplačil itd. Šele vsa članska upravičenja pa tvorijo celoto, zato pri oceni o ne/bagatelnosti zasebnega vložka ni mogoče pomena pripisati zgolj upravljalskim pravicam, pač pa je treba ustrezen pomen in težo pripisati tudi ugodnostnim delnicam, ki so bile izdane za vrednost celotnega stvarnega vložka. Glede zasebnih delničarjev pa je prvostopenjski organ povzel, da je to bilo 183 fizičnih oseb, delavcev in upokojencev družbenega podjetja K., p. o. To pa pomeni, da je šlo za nepovezane delničarje, kar njihovo upravljavsko moč zasebnih delničarjev zmanjšuje. Upoštevaje še navedene okoliščine, ki jih je povzel organ v izpodbijani odločbi, v smislu povedanega, se sodišče z njegovo presojo, da je bil zasebni vložek v predmetno podjetje v mešani lastnini ob njegovi ustanovitvi bagatelen, v celoti strinja.
denacionalizacija - izvedenec - stroški in nagrada izvedenca - rok za uveljavljanje povračila stroškov
Izvedenci imajo pravico do povrnitve potnih stroškov, izdatkov v zvezi z bivanjem v kraju, izgubljenega zaslužka (če jim za ta čas ne gre zaslužek) in pravico do posebne nagrade (prvi odstavek 118. člena ZUP/86). Povračilo oziroma nagrado morajo zahtevati pri oddaji izvedenskega mnenja, sicer izgubijo to pravico. Na to jih mora uradna oseba, ki vodi postopek, opozoriti (drugi odstavek 118. člena ZUP/86). Slednja tudi ugotovi znesek povračil s posebnim sklepom; hkrati določi, kdo jih mora plačati in v katerem roku. Zoper ta sklep, ki je izvršilni naslov, je dovoljena posebna pritožba (tretji odstavek 118. člena ZUP/86).
denacionalizacija - stroški postopka - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ
Institut ničnosti izključuje institut pravnomočnosti, ki je eden od temeljev pravne varnosti in zaupanja v pravo, zato ga je treba uporabljati restriktivno oziroma strogo zgolj v okviru zakonsko določenih razlogov, ki jih je treba razlagati zožujoče. Z institutom ničnosti zato ni mogoče sanirati katerekoli pomanjkljivosti odločbe, ki bi lahko bila razlog za njeno nezakonitost in bi jo stranka lahko uveljavljala z uporabo drugih pravnih sredstev, pa tega iz kateregakoli razloga ni storila. Za nično se torej odločba lahko izreče izključno iz razlogov, ki so taksativno določeni v prvem odstavku 279. člena ZUP, in ki jih je treba razlagati zožujoče.
denacionalizacija - podržavljeno premoženje - upravičenci do denacionalizacije
ZDen daje položaj upravičenca do denacionalizacije samo osebam, ki so bile v trenutku podržavljenja lastniki tega premoženja. Le lastnik podržavljenega premoženja v času nacionalizacije je tako ob izpolnjenih pogojih iz ZDen lahko denacionalizacijski upravičenec. Glede vprašanja o lastništvu nepremičnine je torej treba v izhodišču upoštevati, komu je bila nepremičnina podržavljena glede na odločbo o podržavljenju in stanje v zemljiški knjigi.Ne upravni organ in ne sodišče v postopku denacionalizacije namreč nimata podlage, da bi preverjala pravilnost in zakonitost zemljiškoknjižnega vpisa.
Drugi odstavek 14. člena Ustave tudi od upravnih organov zahteva, da morajo bistveno enake položaje obravnavati enako; če so bistveno enaki položaji urejeni različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari.15 Gre namreč za enakost v uporabi prava.16 Vendar pa ni enakosti v nepravu. To drugače povedano pomeni, da je odstop od prejšnje prakse dopusten, če je bila dotedanja praksa pravno nedopustna. Prejšnje protipravno ravnanje namreč ni razlog za zahtevo po enakem obravnavanju. Ni torej utemeljena zahteva po ponovitvi napake zaradi enakega obravnavanja.
povrnitev vrednosti vlaganj - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - zavrnitev tožbe - glavna obravnava - neupravičeno zvočno snemanje
Postopek dokazovanja obsega in višine vlaganj je bil voden v skladu z določbo 25. člena ZDen, ob upoštevanju postopkovnih pravil ZUP, vse z namenom ugotoviti višino povečane vrednosti stanovanja in s tem višino odškodnine.
Ugovor, da odločitev senata o snemanju naroka za glavno obravnavo predstavlja postopkovno kršitev, ni utemeljen. Gre za diskrecijsko odločitev sodnika oziroma sodnega senata, ki zahteva, da so stranke o odreditvi zvočnega snemanja seznanjene.
ZDen člen 73. ZLPP člen 5, 5/1, 14, 14/3. ZUN člen 21. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/3, 16, 16/1. ZLNDL člen 3.
denacionalizacija - stavbna zemljišča - zavezanec za vrnitev nepremičnine - ex lege prenos v last države - kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Iz prvega odstavka 5. člena ZLPP izhaja, da pred ugotovitvijo družbenega kapitala podjetje izloči iz sredstev podjetja kmetijska zemljišča in gozdove, ki postanejo z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se v skladu s posebnim zakonom prenesejo v upravljanje SKZG oziroma občin /.../. Po tretjem odstavku 14. člena ZSKZ pa se za kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove (med drugim) po 5. členu ZLPP štejejo tudi nezazidana stavbna zemljišča, ki 11. 3. 1993 niso bila določena kot nezazidana stavbna zemljišča v prostorskem izvedbenem aktu po 21. členu ZUN. V obravnavani zadevi ni sporno, da predmetne nepremičnine predstavljajo po namenski rabi nezazidana stavbna zemljišča.
Navedeno dovoljuje zaključek, da predmetne nepremičnine niso prešle ex lege v last Republike Slovenije oziroma občine in se torej niso lastninile po 14. členu ZSKZ.