ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločanje o isti stvari - bistvena kršitev pravil postopka
Ker toženka v izpodbijani odločbi na navedbe tožnice v zahtevi ni odgovorila, je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Upravni organ mora v okviru preizkusa utemeljenosti zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP ugotavljati le, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena, ne pa tudi morebitne nepravilne uporabe materialnega prava oziroma drugih kršitev, za katere tožnica zatrjuje, da so bile storjene v postopku izdaje sporne odločbe z dne 17. 7. 2007.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine, do katerega so imeli prejšnji lastniki podržavljenega premoženja pravico po predpisih tuje države. Določba drugega odstavka 10. člena ZDen ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države. O tem, ali je določena oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, odločajo organi, pristojni za denacionalizacijo sami, in to neposredno z razlago mednarodne pogodbe, torej brez dokazovanja tujega prava in brez priznavanja tujih sodnih odločb.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin - povrnitev vlaganj - nova stvar
Za opredelitev zavezanca za vračilo nepremičnin po določbi 51. člena ZDen ne štejejo le podatki iz zemljiške knjige. Zemljiška knjiga je sicer res izvorna evidenca o (med drugim) lastništvu nepremičnin, za katero kot javno knjigo velja, da je resnično tisto, kar je v njej zapisano, vendar pa je treba v postopku denacionalizacije ugotoviti, v čigavem premoženju se dejansko nahajajo stvari, ki so predmet denacionalizacijske postopka.
Pri odločanju v postopku denacionalizacije je treba upoštevati stanje stvari, ki se vrača, v času vračanja, pri čemer je primarno načelo načelo vračanja v naravi, če je to možno.
Če je zaradi vlaganj prve tožnice prišlo do povečanja vrednosti vrnjene stvari, je to lahko stvar zahtevka prve tožnice za povračilo vlaganj po 25. členu ZDen.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - načelo zaslišanja stranke
Organ je kršil pravila postopka, saj tožnikom pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo izpodbijane odločbe.
Tožnica je zahtevo za povrnitev vlaganj v denacionalizirano nepremičnino vložila 4. 1. 1999 (na podlagi določb ZDen-B). O navedeni zahtevi odloča organ, zoper odločbe katerega ni pritožbe, ta pa do vložitve zahteve tožnice, naj organ odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dne 28. 9. 2011 v zadevi ni odločil, neuspešno pa se je iztekel tudi nadaljnji rok za odločitev v 7 dneh. Tudi do 7. 8. 2012, ko je tožnica vložila tožbo, o njeni zahtevi za povrnitev vlaganj organ še ni odločil, zato tožnica pravni interes za tožbo zaradi molka organa tudi še izkazuje, saj organ v zadevi še ni odločil.
skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - stranka v postopku
Kdo so lahko stranke postopka, je odvisno od postopkovnega predpisa, ki opredeljuje pojem stranke v procesnem smislu, torej ZUP, ter od materialnega predpisa, v tem primeru ZDen, ki določa, kdo ima v tem postopku kakšno pravico, obveznost ali neposredno pravno korist. Sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku, v katerem je treba postaviti skrbnika za poseben primer, že priznano lastnost stranke v postopku, kar je po presoji sodišča pravilno upošteval že prvostopenjski upravni organ, zato je tej stranki tudi vročil odločbo. Udeležba v denacionalizacijskem postopku tožeči stranki daje pravni pravni interes v smislu 42. člena ZUP, zato je bila odločitev tožene stranke, ki je zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločitev prvostopenjskega organa, iz razloga, ker je ni vložila upravičena oseba, nepravilna.
Da upravni organ ni presegel dokaznega standarda, ki se v tem primeru zahteva, izhaja iz njegovega poziva tožnici – pozval jo je namreč (le) na predložitev listinskih dokazov, iz katerih bi lahko sklepal na obstoj verjetnosti njenega pravnega nasledstva. Šele če bi tožnica določen listinski dokaz, iz katerega bi bi bilo mogoče sklepati na njeno pravno nasledstvo po družbenikih, predložila, bi odvisno od dokazne ocene upravnega organa bilo mogoče govoriti o tem, ali je presegel zahtevani dokazni standard verjetnosti.
Dokazno breme, da dokaže verjetno pravno nasledstvo, je na strani vlagatelja zahteve.
Ker tožnica v ponovljenem postopku, razen že v prejšnjem postopku predloženih sklepov o dedovanju, drugih dokazov ni predložila, je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je njeno zahtevo za denacionalizacijo zavrnil.
ZUP (1986) člen 13, 13/2, 14. ZUP člen 7, 135, 135/1, 138, 146. ZDen člen 13.
denacionalizacija - zasebno gospodarsko podjetje - umik zahteve - upravičenec do denacionalizacije
Postopek denacionalizacije podržavljenega zasebnega gospodarskega podjetja bi prvostopenjski organ mogel ustaviti le na podlagi izjave vlagateljev o (delnem) umiku zahteve. Če izrecne izjave vlagateljev o umiku zahteve za denacionalizacijo podržavljenega podjetja ni bilo, bi tako organ zahtevo moral reševati, dokler ne bi o njej odločil v celoti.
Prvostopenjski organ bi moral ob pravilnem materialnem (138. člen ZUP) in procesnem vodenju postopka (146. člen ZUP) omogočiti vlagateljem zahteve za denacionalizacijo, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice z meritornim reševanjem zahteve za denacionalizacijo zasebnega gospodarskega podjetja nadaljevati ter ga zaključiti. Le na ta način bi ustrezno varoval pravice vlagateljev zahteve za denacionalizacijo, k čemur ga zavezuje temeljno načelo upravnega postopka iz 14. člena ZUP/86 oziroma 7. člena ZUP. Ker tako ni ravnal, je organ kršil pravila postopka, kršitve pa so bistvene, saj so mogle vplivati na odločitev v zadevi.
Drugostopenjski organ se je v odločbi z dne 25. 2. 2010 že opredelil do zaključka prvostopenjskega organa v odločbi z dne 21. 10. 2009, da so ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen izkazane, da je pravilen. Kar pomeni, da bi v ponovnem postopku predvsem morebitna nova dejstva ali okoliščine lahko vplivale na drugačen zaključek glede obstoja ovir za vrnitev nepremičnin v naravi.
ZDen z določbo prvega odstavka 38. člena omogoča, da se podržavljeno podjetje lahko vrne tudi na način, da se v last in posest oziroma z vzpostavitvijo lastninske pravice upravičencu vrne nepremičnina pravne osebe, ki je naslednica sredstev oziroma premoženja podržavljenega podjetja; pri tem je treba upoštevati določbe ZDen, ki se nanašajo na vračanje nepremičnin, kar pomeni, da je treba upoštevati določbe ZDen o ovirah za vračanje nepremičnin v naravi.
Nepremičnine niso bile podržavljene zasebnemu gospodarskemu podjetju, pač pa je bilo zasebno gospodarsko podjetje, vključeno z nepremičninami, podržavljeno lastniku podjetja; upravičenca za uveljavljanje denacionalizacije pa v tem primeru določa 13. člen ZDen.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij, oziroma premoženja člen 4, 5, 6, 6/1, 8.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - neto aktiva podjetja
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi denarna odškodnina, dogovorjena s poravnavo, ki jo je organ vključil v odločbo o denacionalizaciji, ne mogla biti upoštevana v višini, kot iz odločbe (poravnave) izhaja. Zato tudi ne more z uspehom zatrjevati, da mu organ ne bi mogel odreči denacionalizacije nepremičnin, podržavljenih kot dela podjetja, ki jih poravnava ne obsega, ob sklicevanju na ugotovitev, da višina s poravnavo dogovorjene in izplačane denarne odškodnine že presega ugotovljeno neto aktivo podržavljenega podjetja. V pravnomočno odločbo, v katero je vključena poravnava, se namreč z izpodbijano odločbo ne posega, saj je s slednjo zgolj zavrnjen zahtevek za denacionalizacijo preostalega dela podržavljenega podjetja (ker je z odškodnino, dogovorjeno s poravnavo, prejšnji lastnik podržavljenega podjetja v denacionalizaciji vrednostno že odškodovan), ne pa naloženo vračilo odškodnine, dogovorjene s poravnavo (v višini, kot presega ugotovljeno neto aktivo podržavljenega podjetja).
Pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za prejšnja lastnika in tožnico sta v predmetnem denacionalizacijskem postopku lahko bili dokaza o jugoslovanskem državljanstvu navedenih oseb v času podržavljenja, ko je organ presojal o upravičenosti do denacionalizacije teh oseb ob uporabi določb prvega odstavka 9. člena ZDen in 12. člena tega zakona. Ker je bilo z ugotovitveno odločbo z dne 17. 7. 2003 (pravnomočno z dne 1. 1. 2007) odločeno, da tožnica ni postala državljanka nove Jugoslavije, se sodišče s prvostopenjskim organom strinja, da tudi zanjo - kot osebo iz 12. člena ZDen - v predmetnem postopku ni bilo mogoče ugotoviti, da je upravičena do denacionalizacije.
ZUP člen 260, 260-9. ZTRL člen 33. ZLNDL člen 2, 2/1, 2/2, 2/3.
denacionalizacija - obnova postopka - predlagatelj obnove postopka - pravni interes - imetnik pravice uporabe
Pri presoji formalnega pogoja, ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, se v primeru obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če je predlagatelj oseba, ki je imela pravico udeleževati se postopka, pa dejansko ni sodelovala v postopku, ker ji takšna možnost ni bila dana.
Tožnik svoje zatrjevanje, da je imetnik pravice uporabe, dokazoval z menjalno pogodbo kot veljavnim zavezovalnim poslom, in z večletnim uživanjem parcel. V dodatni obrazložitvi predloga za obnovo postopka z dne 16. 1. 2012 je poudaril, da je postal lastnik parcel na podlagi ZLNDL. Glede na navedeno neizveden vpis pravice uporabe v zemljiški knjigi še ne pomeni, da tožnik ni mogel postati lastnik zemljišč na podlagi 2. člena ZLNDL in je zaključek prvostopenjskega organa o takšnih pravnih posledicah nevpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi pravno zmoten.
ZDen člen 10, 10/2, 26, 26/1, 26/4. ZUP (1986) člen 8, 216.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Zavezanec mora imeti možnost izjaviti se o ugotovljenem dejstvu, ki se nanaša na vprašanje pravice prejšnjega lastnika do odškodnine od tuje države, kajti to dejstvo je pomembno za odločbo, saj se z njo odškodnino po ZDen prizna le tistemu prejšnjemu lastniku, ki je upravičen do denacionalizacije.
denacionalizacija - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - funkcionalno zemljišče - določitev funkcionalnega zemljišča
Predložena dokumentacija omogoča sklep, da je bila celotna parcela 1035/21 v času svojega nastanka funkcionalno zemljišče k stavbi 1035/10, torej nova določitev funkcionalnega zemljišča ni bila potrebna.
agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - pravice članov - istovetnost pravic
Po ZPVAS je organizirana agrarna skupnost pogoj za vrnitev premoženjskih pravic, odvzetih članom bivše agrarne skupnosti.
Izkazana mora biti istovetnost odvzetih, zahtevanih in vrnjenih pravic v istovetno urejeni ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti. V postopkih po ZPVAS se tako članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, kot so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti.
S popravkom ne more za nazaj popravljati vsebine listine, ki je bila podlaga za ponovno vzpostavitev in organiziranje Agrarne skupnosti A. v drugem, že pravnomočno končanem upravnem postopku. Nepravilnosti, ki je nastala v postopku ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti, namreč ni mogoče sanirati v postopku vračanja premoženjskih pravic članom. Zato člani sedanje Agrarne skupnosti A. niso aktivno legitimirani za zahtevo za vračilo premoženjskih pravic, kot je pravilno odločil drugostopenjski organ.
izvedenec - sklep o postavitvi izvedenca - pravica do pritožbe
Posebna pritožba je dovoljena samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. V 116. členu ZUP/86 (ki je bil podlaga za izdajo sklepa o določitvi novega izvedenca, opredelitvi nalog izvedenca ter naložitvi plačila zneska stranki z interesom za stroške izvedenskega dela) ni določeno, da je zoper sklep, izdan po tej določbi, dovoljena posebna pritožba. To pomeni, da je možno odločitev, izpodbijati šele v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - povrnitev vlaganj v poslovni prostor - skrbnik za poseben primer
Tožnik je kot skrbnik za posebni primer po 67. členu ZDen dolžan poravnati morebitne obveznosti, ki lahko nastanejo zaradi in iz denacionaliziranega premoženja v okviru rednega upravljanja s premoženjem, da se to ohrani za dediče, kamor nedvomno sodi tudi plačilo odškodnine iz naslova povrnitve vlaganj po 25. členu ZDen, saj gre za dolg, ki je nastal iz oziroma zaradi vračila premoženja v postopku denacionalizacije. Pri tem tudi ni pomembno, da tožnik ni pooblaščenec vseh (do sedaj) ugotovljenih dedičev, saj je tožnik skrbnik denacionaliziranega premoženja, ki ga mora ohraniti kot dober gospodar za vse dediče, ne glede na to, ali jih zastopa ali ne. Zato je tožnik dolžan poravnati z odločbo določene letne obroke odmerjene odškodnine (v celoti), ki pa jih bo lahko v sorazmernem deležu (kolikor bo odpadlo na preostale ugotovljene dediče glede na to, da je tožnik eden izmed dedičev) izterjal v rednem sodnem postopku, če ne bo prišlo do njihovega prostovoljnega plačila.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - istovetnost premoženjskih in drugih pravic
V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, kot so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Izkazana mora torej biti istovetnost odvzetih, zahtevanih in vrnjenih pravic v istovetno urejeni ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina
Sporno je, ali je denacionalizacijska upravičenka upravičena še do denacionalizacije zemljišča v izmeri 178 m2, ki je bil po ugotovitvah prvostopenjskega upravnega organa ob podržavljenju del podržavljene par. št. 1165/1. Pogoj za to je, da je bila pravica uporabe, ki jo je po podržavljenju na podržavljenih zemljiščih obdržala denacionalizacijska upravičenka, prisilno odvzeta. Po presoji sodišča je prvostopenjski upravni organ obstoj tega dejstva kot sestavine relevantnega dejanskega stanja ugotovil s tolikšno stopnjo verjetnosti, da je lahko sprejel pravni zaključek o upravičenosti do denacionalizacije predmetnega zemljišča.