denacionalizacija - zahtevek stranke - prekoračitev zahtevka
Postopek denacionalizacije je na podlagi 61. in 62. člena ZDen predlagalni postopek, ki se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, na katerega je organ vezan. Zato mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, organ pa ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena. Od stranke je torej odvisno, ali bo materialno pravico, ki ji jo daje zakon, tudi uveljavljala.
denacionalizacija - stroški postopka - zastopanje po pooblaščencu
Glede na to, da je v predmetnem denacionalizacijskem postopku stranka z interesom nastopala kot zavezanec (pasivna stranka), vlagatelji zahteve za denacionalizacijo pa kot upravičenci (aktivna stranka), kar pomeni, da gre za nasprotujoče si interese denacionalizacijskih upravičencev in zavezancev, je treba v zvezi z vprašanjem povrnitve stroškov postopka uporabiti določbi drugega in tretjega odstavka 114. člena ZUP/86.
V skladu z določbami Odvetniške tarife, podatki v upravnem spisu ter priglašenimi in obrazloženimi stroški odvetnika je prvostopni organ tudi po višini pravilno odločil o stroških zastopanja zavezanca, stranke z interesom, ki so bili potrebni in opravičeni v konkretnem primeru.
Odločitev v zapuščinskem postopku po pok. denacionalizacijski upravičenki, v katerem se ugotavlja dediče denacionaliziranega premoženja, ni predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije, v katerem se odloča o vračilu denacionaliziranega premoženja. Za vložitev zahteve za denacionalizacijo namreč zadošča, da je pravno nasledstvo verjetno izkazano, kar pa je v obravnavanem primeru nedvomno bilo, ne glede na (sedaj) izdani akt Okrajnega sodišča v Radovljici. Tako lahko vložitev zahteve s strani (po mnenju tožnice) neupravičenega vlagatelja (torej vlagatelja, ki naj ne bi izkazoval aktivne legitimacije za vložitev zahteve po ZDen) le vprašanje morebitne napačne uporabe materialnega prava, kar pa bi lahko tožnica kot zavezana stranka v obravnavanem postopku uveljavljala z rednim pravnim sredstvom (pritožbo) pred upravnim organom in nato v nadaljevanju tudi v upravnem sporu pred naslovnim sodiščem.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - zavrženje zahteve
Iz zahteve za denacionalizacijo z dne 29. 6. 1962 je jasno razvidno, da je upravičenka zahtevala le vračilo z odločbo nacionalizirane ji stavbe, ne pa tudi vrta na parc. št. 70, sedaj 112 m2 dvorišča, vpisanega na parc. št. 756/1, zato je upravni organ tožnikovo zahtevo za izdajo dopolnilne odločbe z dne 13. 8. 2008 utemeljeno zavrgel kot prepozno.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Pravico do odškodnine po nemškem pravu v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen bi imeli dediči razlaščenega le, če bi upravni organ v postopku denacionalizacije ugotovil, da je razlaščenec umrl kot vojni ujetnik ali interniranec ali kot pridržana oseba na prisilnem delu v nadaljevanju vojnega ujetništva ter pod dodatnim pogojem, da so imeli dediči na presečni dan iz 1. do 3. odstavka 230. paragrafa LAG na nemškem ozemlju stalno prebivališče.
V denacionalizacijskem postopku, ki ga povzročijo vlagatelji zahteve za denacionalizacijo, so stroške izvedenca praviloma dolžni nositi vlagatelji zahteve.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32, 32/2. ZSpo člen 64. ZUreP-1 člen 80. ZPNačrt člen 105.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Zakonskih določb 64. člena ZSpo ni mogoče razlagati tako, da športna društva in lokalne skupnosti, ki so na tej podlagi pridobile lastninsko pravico, olastninjenje nepremičnin lahko uveljavljajo kot oviro za vračilo nepremičnine v naravi v smislu tretjega odstavka 16. člena ZDen v absolutnem smislu.
Ovire za vrnitev nepremičnine v naravi je treba ugotavljati, kot so uveljavljane in v skladu z relevantnimi določbami ZDen o ovirah za vrnitev nepremičnin. Tudi če se uveljavlja oviro po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, je treba obstoj kompleksa dokazati.
V postopku denacionalizacije je za odločanje pravno pomembno stanje ob vračanju. Glede na to upoštevanje stanja nepremičnine v času vračanja ne predstavlja kršitve 6. člena ZDen,
Zaključek o obstoju ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je organ v prvostopenjski odločbi pravilno oprl na ugotovitve o tem, da gre pri predmetnih nepremičninah za prostorski kompleks, namenjen športni dejavnosti, saj se na nepremičninah nahaja nogometno igrišče; ob tem pa iz dokumentacije upravnih spisov v zadevi izhaja, da je z dokazi v postopku izkazano, da sta celotni površini navedenih nepremičnin zaobseženi z igralno površino igrišča ter predstavljata (pretežni) del te igralne površine, v parcelacijskem elaboratu, ki je bil izdelan za potrebe denacionalizacijskega postopka, pa sta „že“ prikazani z dejansko vrsto rabe igrišče.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - izvajanje javne službe - prostorski kompleks
V primerih, ko v zvezi z vračanjem podržavljenih nepremičnin nastopi kolizija med zasebnim interesom in javnim interesom se nepremičnina ohrani v sferi javne službe. „Možnosti nadomestitve nepremičnin“, konkretno zgradb, ni možno razlagati posplošeno, tako da naj bi bilo zgradbo kot tako praviloma mogoče nadomestiti z drugo zgradbo. Šele če je v denacionalizacijskem postopku ugotovljeno, da je možno pridobiti zgradbo, ki bo zadostila navedenemu, je mogoče šteti, da so izpolnjene okoliščine po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen za vrnitev nepremičnine denacionalizacijskemu upravičencu. Ni zadostna že informativna seznanitev o nadomestnih nepremičninah, kjer bi se lahko opravljale dejavnosti javnih služb in bi ugotavljanje konkretnejših okoliščin že preseglo denacionalizacijski postopek.
Pridobitev podatkov od nepremičninskih agencij je eden od načinov preverjanja možnosti nadomestitve podržavljene nepremičnine, vendar pa morajo iz ponudb izhajajoči podatki dati zadostno podlago, da upravni organ lahko preveri, ali je nadomestna stavba glede na konkretno zadevo ustrezna.
Ugotovitev, da podržavljenih nepremičnin, ki sedaj služijo za opravljanje dejavnosti na področju izobraževanja in zdravstva in so bile za ta namen po podržavljenju tudi prenovljene ter za to po potrebi dozidane in prezidane, ni mogoče nadomestiti z drugimi ustreznimi nepremičninami,kar pomeni, da je podana ovira za vrnitev v naravi po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen.
Po pravnomočni odločbi o denacionalizaciji je bilo upravičencem vrnjeno premoženje, s tem pa je bila odločba o denacionalizaciji že izvršena. Zato je tudi v obnovljenem postopku ni več mogoče odpraviti ali razveljaviti, saj so iz nje že nastale pravne posledice.
denacionalizacija - vračilo podržavljene nepremičnine - odškodnina za podržavljeno premoženje - poslovni prostor - ista nepremičnina
Že iz površine prostorov 601 m2, ki je izhajala iz obsega podržavljenja predmetne poslovno stanovanjske stavbe in je bila navedena v odločbi o podržavljenju ter iz površine prostorov, kot izhaja iz navedb v cenitvi izvedenca, to je prav tako 601 m2 ter glede na število lokalov v njej, izhaja, da je bilo o odškodnini za detajlistično trgovino, ki se je nesporno nahajala v tej poslovno stanovanjski stavbi, že odločeno s pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana št. 362-636/93-55 z dne 31. 1. 2007, kot je pravilno ugotovil tudi prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi. Z navedeno delno odločbo je bilo namreč že pravnomočno odločeno o odškodnini za podržavljeno nepremičnino, ki je obsegala enosobno stanovanje in šest poslovnih prostorov v stanovanjsko poslovni stavbi.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi - pridobitev lastninske pravice po ZSKZ
Predmetna nepremičnina, ki je bila opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, je postala z uveljavitvijo ZSKZ last Republike Slovenije, z uveljavitvijo ZJS pa last občine. Nadaljnje zakonske spremembe na njen lastninski položaj niso vplivale, saj je ureditev v delu, da so nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila kot taka opredeljena v ustreznih občinskih planskih dokumentih in so bila do 10. 3. 1993 v družbeni lastnini last občin, enaka v ZSJ, ZJS-1 in ZSKZ-B. Zato se je prvostopenjski organ pri ugotavljanju, v sredstvih katere pravne osebe je predmetna nepremičnina, lahko oprl na določbo 16.a člena ZSKZ. Tožnica se torej glede lastništva predmetne nepremičnine zmotno sklicuje na zemljiškoknjižni vpis. Vpis v zemljiški knjigi sicer vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ki pa je izpodbojna. Ker tožnica lastninske pravice ni pridobila s pogodbo, ampak na podlagi zakona, zanjo tudi ne velja vpisno načelo, kot ga zahteva 49. člen SZ. Sodna praksa pa je tudi že zavzela stališče, da se načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na (ne)poznavanje izvenknjižnega stanja oziroma predpisov, po katerih se je izvedlo lastninjenje nepremičnin. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je tožnica lastnica predmetne nepremičnine in na tej podlagi pravilno odločil, da je v denacionalizacijskem postopku zavezanka za njeno vrnitev.
Ker je bilo o državljanstvu upravičenca ter nadomestnega upravičenca že pravnomočno odločeno, tožnica ugovorov, ki se nanašajo na ugotovitev državljanstva, ne more več uspešno uveljavljati.
denacionalizacija - stroški postopka- uspeh v postopku
Ob dejstvu, da se je postopek denacionalizacije začel na zahtevo tožnice in ob dejstvu, da je tožnica v postopku uspela, v določbah ZUP/86 tožena stranka ni imela podlage za to, da bi njeni zahtevi za povračilo priglašenih stroškov ugodila.
denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo
Tožnik je najprej 9. 9. 2008 pri drugostopenjskeem organu vložil vlogo in bil obveščen, da bo le-ta obravnavana kot predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, nato pa je bila njegova vloga obravnavana kot zahteva za vročitev denacionalizacijske odločbe, na kar je tožnik takoj odreagiral in vložil predlog za obnovo postopka, zato po presoji sodišča ni mogoče šteti, da je predlog za obnovo z dne 8. 12. 2008 vložil prepozno.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo
Vlagatelji (tožniki) bi tako z ustrezno listino, katere izdajo je o izgubi jugoslovanskega državljanstva predvideval zakon, v ponovljenem upravnem postopku morali dokazati, da je A.A. jugoslovansko državljanstvo na z zakonom skladen način prenehalo, in ne, kot zmotno trdijo v tožbi, da A.A. nikoli ni bila vpisana v državljanstvo Srbije.
Izvršitev odločbe, tudi kolikor izhaja iz napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ob upoštevanju, da prizadete stranke tudi v izvršilnem postopku lahko varujejo svoje pravice in pravne interese, sama po sebi ne more pomeniti povzročitve kaznivega dejanja, morebitne nepravilnosti pri opravljanju izvršbe pa tudi niso ničnostni razlog po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
Po določbi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP gre za objektivno neizvršljivost odločbe, ki je lahko pravna ali dejanska. Obravnavani ničnostni razlog predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena. Odločbe, ki je bila dejansko že izvršena, pa ni mogoče izreči za nično iz razloga po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
Nepravilnost, ki je razlog za ničnost po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, mora biti že vnaprej v zakonu opredeljena kot taka. Takšne pravne podlage za ničnost pa zahtevajoči stranki nista navedli, niti je v predpisih o denacionalizaciji in o evidencah nepremičnin ni ugotovilo sodišče.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pogoj za priznanje pravice do odškodnine
Upravni organ ni dolžan ugotavljati, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po tujih predpisih, saj bi to pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih, kar pa presega odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih po ZDen. Ugotavljanje konkretnih dejstev posameznega primera bi bilo zaradi časovne odmaknjenosti lahko tudi onemogočeno ali zelo oteženo.
ZDen člen 64, 64/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3, 129/1-4.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - zavrženje zahteve
Glede na to, da je tožnik predmetno zahtevo za denacionalizacijo nesporno vložil 26. 4. 2012, je le-ta, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 64. člena ZDen, vložena prepozno. To pomeni, da jo je prvostopenjski organ pravilno zavrgel po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
denacionalizacija - pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - pravica do odškodnine od tuje države
Upravni organ ni dolžan ugotavljati, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po tujih predpisih, saj bi to pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih, kar pa presega odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih po ZDen. Ugotavljanje konkretnih dejstev posameznega primera bi bilo zaradi časovne odmaknjenosti lahko tudi onemogočeno ali zelo oteženo.