denacionalizacija - vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - trajni objekt
Vrtina na zemljišču je objekt, ki je namenjen črpanju vode in zato takšno zemljišče predstavlja zazidano stavbno zemljišče. Ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da to pomeni, da gre le za začasen objekt. Vprašanje, ali gre za zazidano stavbno zemljišče ali ne, namreč ni odvisno od trdnosti ali možnosti odstranitve takšnega objekta, nenazadnje kot stavbno zemljišče, ki predstavlja oviro za vračanje v naravi štejejo tudi parki, igrišča, parkirišča, zelenice, rekreacijske površine in podobno.
denacionalizacija - stroški postopka - DDV - zastopanje po pooblaščencu
Prvostopenjski organ je z izdajo sklepa priglašene in priznane stroške zavezanca – stranke z interesom naložil v plačilo tožnici kot vlagateljici denacionalizacijske zahteve, sledil napotilom Upravnega sodišča. Z v obravnavanem primeru izpodbijanim sklepom pa je organ zato tudi iz enakih razlogov pravilno naložil v plačilo tožnici še znesek 22,89 EUR, ki predstavlja 20 % DDV od že priznanih materialnih stroškov pooblaščenca (ki je odvetnik in zavezanec za DDV) stranke z interesom s sklepom prvostopenjskega organa z dne 26. 11. 2012.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj najemnika - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - rok plačila
Povračilo vlaganj fizičnim osebam ni omejeno z višino povečanja vrednosti nepremičnine. Bistveno je le, da gre za vlaganja, ki so vrednost nepremičnine dejansko povečala. Takšna vlaganja se ob upoštevanju ustrezne amortizacije vrnejo v celoti. Glede na navedeno je toženka zmotno uporabila določbo sedmega odstavka 25. člena ZDen.
V primerih, ko organ hkrati odloča o denacionalizaciji in povračilu vlaganj (oziroma ko med tema odločitvama ni bistvene časovne razlike), je hkrati z vračilom premoženja denacionalizacijskim upravičencem tem naložena tudi obveznost povračila vlaganj po pogojih iz tretjega odstavka 25. člena ZDen (to je v roku, ki ne sme biti krajši od 10 let), pri čemer pa se tako določena odškodnina od takrat tudi obrestuje. V tožničinem primeru bi toženka, tudi upoštevaje višino na podlagi sedmega odstavka 25. člena ZDen priznane odškodnine, morala preizkusiti, ali so še podani razlogi za uporabo ureditve v korist denacionalizacijskih upravičencev iz tretjega odstavka 25. člena ZDen, ki jih v odločbi U-I-129/95 navaja Ustavno sodišče RS, t.j. v obliki odloženega plačila, in s tem v zvezi ugotoviti, kdaj je premoženje, v katerega je vlagala, prešlo na denacionalizacijskega upravičenca. Ker v obravnavani zadevi tak preizkus ni bil opravljen, je bila glede na okoliščine danega primera zmotno uporabljena določba tretjega odstavka 25. člena ZDen.
Po določbi sedmega odstavka 25. člena ZDen povračilo vlaganj fizičnim osebam ni omejeno z višino povečanja vrednosti nepremičnine, Bistveno je le, da gre za vlaganja, ki so vrednost nepremičnine dejansko povečala. Takšna vlaganja se ob upoštevanju ustrezne amortizacije vrnejo v celoti.
Premoženje, v katerega je vlagala tožnica, je na denacionalizacijske upravičence prešlo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, več kot 10 let pred izdajo izpodbijane odločbe o povračilu odškodnine zaradi vlaganj. V takem primeru pa je organ, tudi upoštevaje višino na podlagi sedmega odstavka 25. člena ZDen priznane odškodnine, dolžan preizkusiti, ali so še podani razlogi za uporabo ureditve v korist denacionalizacijskih upravičencev iz tretjega odstavka 25. člena ZDen, to je v obliki odloženega plačila in v okviru katere imajo obresti funkcijo nadomestila za uporabo denarja v pogojih časovno odloženega izplačevanja odškodnine. Ker v obravnavani zadevi tak preizkus ni bil opravljen, je glede na okoliščine danega primera zmotno uporabljena tudi določba tretjega odstavka 25. člena ZDen.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - stranka v postopku - najemnik - pravni naslednik najemnika
Tožnica je bila ustanovljena leta 1992 kot nova in samostojna pravna oseba in tako ni pravna naslednica nekdanjega Zdravstvenega centra B. Zato ji ni bilo mogoče priznati lastnosti stranke v postopku vlaganj v denacionalizirano premoženje po petem odstavku 25. člena ZDen.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem
Ker je C.C. umrla pred pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, denacionalizirano premoženje kot zapuščina nanjo ni prešlo. C.C. torej ni mogla dedovati premoženja, vrnjenega v postopku denacionalizacije in z njim tudi ne razpolagati, zato dedujejo po vstopni pravici njeni zakoniti dediči, to pa je v obravnavanem primeru tožnik. Zato je tožnik kot dedič tudi naveden v sklepu o dedovanju, ki je podlaga za odmero davka v obravnavanem primeru.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - vrnitev poslovnih prostorov - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju
Ker prvostopenjski organ pri odločanju ni presojal sorazmernosti med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi in je hkrati nepravilno zapolnil standard bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v mešani družbi, je zmotno uporabil določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U – I- 72/93 z dne 20. 4. 1995.
V postopku, ki pa ga vodi denacionalizacijski organ na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo U-I-72/93, in v katerem ugotavlja, ali je v pravni osebi v mešani lastnini zasebni kapital udeležen z bagatelnim vložkom, tako da bi bila kot izjema možna vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, pa organu kot dela dejanskega stanja ni treba ugotavljati še špekulativnosti prehoda podržavljenega premoženja iz družbene v zasebno sfero, saj ne gre za relevantna dejstva in okoliščine.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja
Prvostopenjski organ bi pravilno uporabil določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-72/93 le tako, da bi ugotovil ter pri odločitvi upošteval (tudi), ali obstoji očitno nesorazmerje med vrednostjo zasebnega lastninskega vložka in vrednostjo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, razen če bi ocenil, da je zasebni vložek neznaten, minimalen oziroma simboličen ter sam po sebi malo vreden, kar bi tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zadostovalo za oceno njegove bagatelnosti ter dopustnosti posega v korporacijske pravice lastnikov nepremičnine z vrnitvijo te v last in posest. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ opraviti preizkus sorazmernosti med vložkom zasebnega kapitala in vrednostjo premoženja, ki je predmet denacionalizacije, pri čemer mora preizkus obsegati poleg kvantitativnega tudi kvalitativni test sorazmernosti posega v pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca na eni strani ter zasebnih vlagateljev na drugi strani. V okviru navedenega kvantitativnega testa bo organ moral ugotoviti vrednost lastninskega vložka na eni strani in vrednost celotnega podržavljenega premoženja (ki je predmet denacionalizacije) na drugi strani ter opraviti oceno, ali gre za očitno nesorazmerje lastninskega vložka z vrednostjo podržavljenega premoženja.
Določbo 89. člena ZDen je treba razlagati, da predstavlja samostojno pravno podlago za vračanje v naravi podržavljenega premoženja, ki je prešlo (iz družbene lastnine) v premoženje pravne osebe v mešani lastnini na podlagi špekulativnih ali fiktivnih poslov oziroma aktov. Če organ vodi postopek za vrnitev premoženja na navedeni pravni podlagi, mora tako biti špekulativnost prehoda podržavljenega premoženja v premoženje pravne osebe v mešani lastnini v denacionalizacijskem postopku v celoti ugotovljena in dokazana. V postopku, ki pa ga vodi denacionalizacijski organ na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo U-I-72/93, in v katerem ugotavlja, ali je v pravni osebi v mešani lastnini zasebni kapital udeležen z bagatelnim vložkom, tako da bi bila kot izjema možna vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, pa organu kot dela dejanskega stanja ni treba ugotavljati še špekulativnosti prehoda podržavljenega premoženja iz družbene v zasebno sfero, saj ne gre za relevantna dejstva in okoliščine.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionaliziranega premoženja
Prvostopenjski organ bi pravilno uporabil četrti odstavek 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-72/93, le tako, da bi ugotovil ter pri odločitvi upošteval (tudi), ali obstoji očitno nesorazmerje med vrednostjo zasebnega lastninskega vložka in vrednostjo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, razen če bi ocenil, da je zasebni vložek neznaten, minimalen oziroma simboličen ter sam po sebi malo vreden, kar bi tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zadostovalo za oceno njegove bagatelnosti ter dopustnosti posega v korporacijske pravice lastnikov nepremičnine z vrnitvijo le-te v last in posest.
Kolikor prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ugotavlja tudi, da je v zadevi podan dejanski stan iz 89. člena ZDen, se 89. člen ZDen lahko uporablja tudi za primere, ko je nepremičnina ali drugo premoženje, ki se je nahajalo v družbeni pravni osebi, na podlagi takih aktov ali poslov prešlo v premoženje pravne osebe v mešani lastnini; tudi v takih primerih se lahko na podlagi 89. člena ZDen, kljub četrtem odstavku 16. člena ZDen, zahteva izročitev nepremičnine oziroma premoženja v naravi od pravne osebe v mešani lastnini, ki je v času odločanja o denacionalizaciji lastnica takšnega premoženja. Določbo 89. člena ZDen je tako treba razlagati, da predstavlja samostojno pravno podlago za vračanje v naravi podržavljenega premoženja, ki je prešlo (iz družbene lastnine) v premoženje pravne osebe v mešani lastnini na podlagi špekulativnih ali fiktivnih poslov oziroma aktov. Če organ vodi postopek za vrnitev premoženja na navedeni pravni podlagi, mora tako biti špekulativnost prehoda podržavljenega premoženja v premoženje pravne osebe v mešani lastnini v denacionalizacijskem postopku v celoti ugotovljena in dokazana.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitno nesorazmerje med vrednostjo lastninskega vložka z vrednostjo podržavljenega premoženja
Prvostopenjski organ bi pravilno uporabil določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-72/93 le tako, da bi ugotovil ter pri odločitvi upošteval (tudi), ali obstoji očitno nesorazmerje med vrednostjo zasebnega lastninskega vložka in vrednostjo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, razen če bi ocenil, da je zasebni vložek neznaten, minimalen oziroma simboličen ter sam po sebi malo vreden, kar bi tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zadostovalo za oceno njegove bagatelnosti ter dopustnosti posega v korporacijske pravice lastnikov nepremičnine z vrnitvijo te v last in posest.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - poravnava po ZDen - obseg poravnave
Iz 3. točke odločbe z dne 22. 11. 2012 je razvidno, da so parcele 96/4, 96/11 in 96/3 predmet poravnave. Tožbeni ugovor, da vsebuje poravnava zgolj parcelo 96/8 v izmeri 5355 m2, v denacionalizacijskem postopku zato ne more biti upoštevan.
denacionalizacija - osebna vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - napačna uporaba materialnega prava
V ponovnem postopku reševanja zadeve upravni organ ni pravilno upošteval stališča sodišča, saj ni opravil ugotovitvenega postopka tako, da bi bil mogoč nesporen zaključek, čigav je podpis na povratnici z dne 6. 11. 2001, s primerjavo nespornih podpisov, ki se nahajajo v upravnem spisu. Šele ob nesporni ugotovitvi, da je podpis na povratnici z dne 6. 11. 2001 podpis matere A.A., bo mogoč sklep, da A.A. odločba ni bila pravilno vročena z osebno vročitvijo.
Posledično je sporna tudi razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Kolikor je denacionalizacijski upravičenec D.D., je utemeljena razveljavitev klavzule pravnomočnosti celotne denacionalizacijske odločbe, saj sta bila C.C. in A.A. zgolj vlagatelja zahteve za denacionalizacijo. Kolikor pa sta vlagatelja tudi denacionalizacijska upravičenca, pa bo treba pri razveljavitvi klavzule pravnomočnosti, če se bo ugotovilo, da bo treba ugoditi zahtevi za vročitev odločbe, upoštevati navedeno, in razveljaviti pravnomočnost zgolj v delu, ki se nanaša na A.A. podržavljeno premoženje.
Podržavljenje po Odloku o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, pojmovno izključuje poznejše podržavljenje premoženja s kazensko sodbo.
Zmotno je mnenje tožnice, da bi lahko prvostopenjski organ, ki je vodil denacionalizacijski postopek, vprašanje državljanstva reševal neposredno na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZDen. Ta določba se nanaša predvsem na osebe, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto po Zakonu o odvzemu državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, ter pripadnikom vojaških formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo (2. člen tega zakona) in ki je posebej naveden kot podlaga za denacionalizacijo v 23. točki 3. člena ZDen.
Prvostopenjski organ je na podlagi ugotovitve, da A.A. za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca ni izpolnjeval pogoja jugoslovanskega državljanstva, pravilno odločil, da se denacionalizacijski zahtevek za njemu podržavljeno premoženje zavrne.
denacionalizacija - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - aktivna legitimacija za vložitev predloga
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem položaju, ne glede na to ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku (v obravnavanem primeru v denacionalizacijskem postopku glede na določbe ZDen).
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-2, 32, 32/1, 32/2, 44, 44/1, 85, 85/2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 13.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - višina odškodnine - ugotavljanje vrednosti nepremičnine
Spremljanje in ugotavljanje izhodiščne vrednosti kmetijskega zemljišča ter način ugotavljanja te vrednosti je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot določa Odlok o načinu določanja prednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije. Gre za podzakonski predpis, materialno pravo, katerega vsebina ne more biti stvar kontradiktornega upravnega postopka.
Pri podržavljenju po ZNNZ je relevantno stanje ob odvzemu posamezne parcele iz posesti, torej trenutek dejanskega podržavljenja. To je trenutek, ki se ga upošteva tako pri določitvi položaja denacionalizacijskih upravičencev pri podržavljenju po ZNNZ, kot trenutek, ki se ga upošteva pri preračunu ob podržavljenju dane odškodnine. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je potrebo ugotoviti za vsako parcelo, ki se je odvzemala iz posesti, stanje komunalne opremljenosti.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Tudi Finančna in izravnalna pogodba, ki je urejala odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ, je tuji pravni vir v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen, ki se upošteva pri presoji, ali je imel upravičenec po tujem pravu pravico do odškodnine.
denacionalizacija - predlog za izdajo dopolnilne odločbe - zavrnitev predloga
Ker se v postopku denacionalizacije vrača premoženje (le) v obsegu, kot je bilo podržavljeno, in pod pogoji iz ZDen, je s tem denacionalizacijski zahtevek tožnika kot vlagatelja izčrpan. To nedvomno potrjuje tudi sedanje zemljiškoknjižno stanje zemljišča, ki je v lasti vsakokratnega lastnika nepremičnine, slednje pa je v lasti tako tožnika, kot ostalih lastnikov posameznih delov te stavbe.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - vezanost na zahtevek
Pravilo primarnosti vračanja v naravi ne pomeni, da bi upravičenci mogli uveljaviti vrnitev premoženja v naravi vselej, kadar to zahtevajo. Kdaj se premoženje lahko vrne v naravi in kdaj v nadomestnih oblikah, določa ZDen s kogentnimi pravili.
Prvostopenjski organ nima prav, da bi bilo odločeno o zahtevi za denacionalizacijo, v izreku morala biti zavrnjena zahteva za denacionalizacijo stanovanjske stavbe na E. Tudi z izpodbijano odločbo organ ni najprej zavrnil zahteve za denacionalizacijo – vrnitev stanovanjske hiše E. v naravi, pač pa je po ugotovljenih ovirah odločal o zahtevku v postavljeni obliki – odškodnini v obveznicah SOD. Ker je bilo o zahtevi za denacionalizacijo za vrnitev stanovanjske hiše E, že pravnomočno odločeno, upravni organ ni imel podlage o že odločanem v izpodbijani odločbi ponovno odločiti.
ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe - nezmožnost izvršitve odločbe - kot posledica nedovoljenega dejanja izdana odločba
Nemožnost izvršitve zaplembne odločbe v smislu 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je lahko pravna ali dejanska. Dejanska nemožnost izvršitve pomeni, da je dispozitiv odločbe takšen, da ga objektivno ni mogoče izvršiti. Kot pravilno navaja prvostopenjski organ, se za take odločbe predpostavlja, da še niso bile izvršene. Glede zaplembne odločbe, s katero je bilo zaplenjeno imetje drugostopenjski organ ugotavlja, da je bila izvršena. Glede zaplembnih odločb, drugostopenjski organ navaja, da se v sodnih odločbah za njihovo izvršitev v zemljiški knjigi ugotavlja, da se odločbe ne izvršijo, ker imenovani ne posedujejo nepremičnin. Navedena okoliščina pa ne more biti razlog za ničnost zaplembnih odločb. Če je obveznost oziroma učinkovanje odločbe zgolj navidezno - to pa je v primeru, ko naj bi stranka izgubila lastninsko pravico na nepremičnini, ki niti ni bila definirana oziroma je stranka sploh ni imela – se kljub izdani odločbi v strankini pravni sferi nič ne spremeni. Ne gre za takšno nepravilnost odločbe, glede katere bi stranka izkazovala pravni interes, da se jo z izrednim pravnim sredstvom odpravi. Neizvršljivost v smislu 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki predpostavlja konkretno, določeno obveznost oziroma konkretno pravno posledico glede določenega predmeta, ni podana.
Pritisk, izsiljevanje ali drugo nedovoljeno ravnanje mora biti naperjeno zoper organ – uradno osebo, ki odloča v konkretni zadevi, da zardi takšnega nedovoljenega ravnanja izda odločbo. Vodenje kazenskega postopka se ne more šteti za dejanje nedopustne prisile, niti ni razumno, kako naj bi to prisililo uradnike zaplembne komisije k izdaji odločb po Odloku AVNOJ, ob tem, da je bilo tudi v kazenskem postopku mogoče izreči zaplembo premoženja.