ZUP člen 279, 279/1-1. ZDen člen 66, 66/3. ZZK-1 člen 100, 120/1.
denacionalizacija - sklep o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino - ničnost odločbe
V ZDen ni določbe, ki bi organu nalagala izdajo posebnega upravnega akta, s katerim bi le-ta odločil, da se v zemljiški knjigi pri določeni nepremičnini izbriše zaznamba prepovedi razpolaganja s to nepremičnino. To pa pomeni, da je prvostopenjski organ izpodbijani sklep izdal brez pravne podlage in z njegovo izdajo posegel v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča. Določba prvega odstavka 120. člena ZZK-1 torej jasno in nedvoumno določa sodno pristojnost za odločanje o zemljiškoknjižnih vpisih, kar pomeni, da upravni organ ni pristojen odrejati vpisov v zemljiško knjigo. Po 100. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino, ki ga opravi po uradni dolžnosti na podlagi potrdila oziroma obvestila upravnega organa in ob predložitvi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Zato je izpodbijani sklep ničen na podlagi 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP oziroma 1. točke prvega odstavka 267. člena ZUP/86.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - dodelitev nadomestnih zemljišč - odškodnina
Glede na določbe 42. in 27. člena ZDen organ v denacionalizacijskem postopku lahko odloči o odškodnini v nadomestnih zemljiščih le tedaj, kadar se upravičenec (oziroma njegov pravni naslednik) in zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč sporazumeta o vračilu nadomestnih kmetijskih zemljišč oziroma gozdov (po tem ko je ugotovljeno, da podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi). Kadar v primeru zahtevka za vračilo nadomestnih zemljišč sporazum ni dosežen, odškodnina v nadomestnih zemljiščih tako ne more biti priznana.
Zaključek toženke o neizkazanem pogoju državljanstva za tožnika ob upoštevanju ugotovitvene odločbe in glede na materialnopravne določbe, je napačen oziroma vsaj preuranjen.
Iz 9. člena ZDen ne izhaja, da bi za status denacionalizacijskega upravičenca morala imeti oseba jugoslovansko državljanstvo do uveljavitve ZDRS, na kar se je kot razlog za zavrnitev tožnikove zahteve oprla toženka, zaradi česar je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - pravočasnost tožbe
Tožba je vložena pravočasno v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUS-1, in sicer v 30-dneh od vročitve pritožbene odločbe.
Ker SOD d.d. in vsi pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca, razen tožnika, soglašajo z vračilom premoženja v obliki odškodnine v obveznicah, pri čemer SOD d.d. tudi nima pripomb na ugotovljeno vrednost deleža podržavljenega premoženja podjetja ter da je bila vrednost neto aktive, na katero je upravni organ tudi v predmetnem postopku vezan, že ugotovljena v denacionalizacijskem postopku ter da je bil tudi v navedenem denacionalizacijskem postopku upravičenki njen 75 % delež podjetja vrnjen v obliki odškodnine v obveznicah SOD d.d., je glede na povedano je upravni organ prve stopnje imel podlago za izdajo izpodbijanega upravnega akta.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje državljanstva po tretjem odstavku 63. člena ZDen kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije in je zato treba upoštevati poleg predpisov, ki urejajo državljanstvo, tudi določbe ZDen. Temeljno pravilo glede ugotavljanja državljanstva kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije je vsebovano v prvem odstavku 9. člena ZDen, ki določa, da so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen upravičenci, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva je ureditev ZDrž FLRJ, ki določa v drugem odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28. 8. 1945, če so podani trije (negativni) pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž FLRJ je bila odrečena pridobitev jugoslovanskega državljanstva povojne FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - materialni prekluzivni rok
60 - dnevni rok iz določbe 26. člena ZDen-B je materialni prekluzivni rok; to pa pomeni, da materialna pravica iz 26. člena ZDen (do odškodnine iz naslova zmanjšanja vrednosti podržavljene nepremičnine) po izteku tega roka preneha ter je ni več mogoče uveljavljati. Zakonsko besedilo določbe 26. člena ZDen-B namreč ne daje podlage za razlago, da naj bi se določba ne nanašala na vse denacionalizacijske postopke v teku (v katerih še ni bilo pravnomočno odločeno) ter da naj bi bili posamični primeri, kot npr. primer stranke z interesom, glede na posebne okoliščine primera, izvzeti.
Tožnica se je v upravnem izvršilnem postopku zaradi izvršitve denacionalizacijske odločbe, vodenem na podlagi 290. člena ZUP, mogla sklicevati na zastaranje po 356. členu OZ, ki določa za judikatne terjatve 10-letni zastaralni rok. Da je od nastopa izvršljivosti denacionalizacijske odločbe do vložitve predloga za dovolitev izvršbe preteklo več kot deset let, pa niti ni sporno. Zato je izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ker organ pri njegovi izdaji ugovarjane okoliščine zastaranja ni upošteval, nezakonit ter ga je sodišče na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1 odpravilo ter ker ni našlo ovir po 7. členu ZUS-1 v okviru tožbenega predloga samo odločilo, da se predlagana izvršba delne denacionalizacijske odločbe, kolikor se nanaša na B.B. kot upravičenca do denacionalizacije, ne dovoli.
ZDen člen 44, 44/1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 17, 17/5. Uredba o izdaji obveznic in izvrševanje odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/1, 17.
upravni spor - pasivna legitimacija - odškodnina - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada - teoretična vrednost obveznic
Ob upoštevanju določbe 1. člena in petega odstavka 17. člena ZUS-1 je podana pasivna legitimacija toženke. Z izpodbijanim obvestilom je bilo tako lahko poseženo v pravice oziroma pravne koristi tožnika, kar pomeni, da ima pravni interes za izpodbijanje le-tega.
Določbo 11. člena Uredbe o izdaji obveznic in izvrševanje odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad je treba razlagati tako, kot jo razlaga toženka, in sicer da je teoretična vrednost obveznic, s katero se deli višina odškodnine in izračuna število obveznic, vedno 51,13 EUR.
Ker je treba pravne naslednike istega denacionalizacijskega upravičenca šteti za enotne sospornike, procesna dejanja enega od njih - umik tožbe ter sklenitev sporazuma - učinkujejo tudi za ostale pravne naslednike tega denacionalizacijskega upravičenca. Ob upoštevanju obeh temeljnih načel ZDen (načelo o popravi krivic in načelo, da se s popravljanjem krivic ne smejo delati nove krivice), je po presoji sodišča treba odškodnino, izplačano enemu pravnemu nasledniku denacionalizacijskega upravičenca, šteti kot znesek, izplačan z namenom poprave krivic na podlagi ZDen.
vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nadomestna nepremičnina - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - zahtevek stranke
Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja. Ker do takšnega sporazuma ni prišlo (te ugotovitve tožnik v tožbenih ugovorih ne prereka), ne strinja pa se z odškodnino v obliki obveznic, kar je med strankami postopka tudi nesporno, je upravni organ pravilno odločil o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka. Sodišče še poudarja, da je denacionalizacijski postopek predlagalni postopek, kar pomeni, da je organ, ki je odločal o zahtevku za denacionalizacijo, tudi glede oblike denacionalizacije vezan na zahtevek stranke.
denacionalizacija - uveden postopek dedovanja - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Uveden postopek dedovanja po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu ni okoliščina, ki bi predstavljala oviro za vzpostavitev prejšnjega stanja. Lastninska pravica na sporni nepremičnini namreč, glede na podatke izpodbijane odločbe, (še) ni prešla na tretjo osebo. Le takšen prenos lastninske pravice na tretjega, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodeloval, bi predstavljal oviro za vzpostavitev prejšnjega staja in bi pomenil, da so bile pridobljene pravice izkoriščene.
Inštitut odprave odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, katerega namen je ravno odprava upravnih aktov iz razlogov, ki so v določbi 274. člena ZUP izrecno navedeni, zato razlog, ki ga je v izpodbijani odločbi navedla toženka, ni pravno upošteven oziroma ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Razloga za zavrnitev zahteve tožnice po 274. členu ZUP pa glede na navedeno ne more predstavljati niti razlog toženke, da bi odprava odločbe nesorazmerno zavarovala pravice tožnice, ki ni izkoristila rednih pravnih sredstev. Pogoja predhodne izkoriščenosti rednih pravnih sredstev namreč ZUP v določbah o tem pravnem sredstvu ne določa.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - opravljanje dejavnosti državnih organov - prostorski kompleks
Sklepanje zgolj na izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje ne zadostuje za ugotovitev ovire po 32. Členu ZDen, torej da je sporni del nepremičnine zazidano stavbno zemljišče.
Vrnitev nepremičnine ni možna, če nepremičnina služi za dejavnost državnega organa in če bi bila zaradi njene vrnitve bistveno okrnjena možnost za opravljanje te dejavnosti. Drugi, kumulativno predpisani pogoj, je razumeti tako, da zaradi vrnitve nepremičnine izvajalec oziroma državni organ ne bi mogel poslovati in opravljati svojih nalog oziroma bi bilo njegovo delovanje okrnjeno v takšni meri, da ne bi bilo možno govoriti o njegovem normalnem delovanju. Navedene predpostavke mora dokazati zavezanec za denacionalizacijo.
Zaključek, da bi bila z vrnitvijo parcele okrnjena varnost, bi pomenil, da sporna parcela zaokrožuje prostorski kompleks policijske postaje iz navedenega razloga. Z navedenim razlogom, ki se nanaša na varnost, ki pa je utemeljen le z videonadzorom, pa prvostopenjski organ ni zadostno utemeljil podanosti določbe 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Kolikor je zatrjeval prostorsko kompleksnost z varnostjo, bi moral preizkusiti, ali bi enako lahko dosegel z drugimi oblikami varovanja, za katera pa sporna parcela ne bi bila potrebna.
denacionalizacija - stranka v postopku - ustavitev postopka - zahteva za vročitev dopolnilne odločbe - zavrženje zahteve - solastnina
Prvotožnik ima prav, da bi mu morala biti sporna odločba vročena iz razlogov, ki jih je prvostopni organ navedel že v sklepu z dne 26.5.1998, s katerim je bil prvotožniku priznan status stranke v postopku vrnitve premoženja Agrarni skupnosti. Z zemljiškoknjižno izvedbo dopolnilne odločbe z dne 30. 5. 2005 so namreč postali solastniki parcel ne samo dosedanji solastniki temveč tudi Agrarna skupnost in njeni člani. Razlog, ki ga je navedel prvostopni organ, torej da prvotožnik ne izkazuje pravnega interesa za preostali del nekdanje parcele, ker je izkazoval pravni interes zgolj na delu nepremičnine, ki je bila predmet ustavitve postopka s sklepom z dne 3. 11. 2004, torej ne drži. Dopolnilna odločba z dne 30. 5. 2005 je imela zemljiškoknjižno učinek tudi na delu parcele, za katerega je prvotožnik izkazoval pravni interes, organ pa mu je le-tega priznal.
ZUP člen 129, 129/4, 260, 260/1, 260/1-2, 263, 263/4, 263/5.
denacionalizacija - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - kaznivo dejanje - zavrženje predloga
V zvezi s predlogom za obnovo denacionalizacijskih postopkov po določbi 2. točke 260. člena ZUP se obstoj obnovitvenega razloga po ustaljeni sodni praksi dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča.
Ker tožnik za obnovo postopkov denacionalizacije po 2. točki 260. člena ZUP ni podal ustreznih navedb, niti predlagal ustreznih dokazov, je odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju njegovega predloga za obnovo denacionalizacijskih postopkov v zvezi z razlogi, ki jih je navedel pritožbeni organ, pravilna. Glede denacionalizacije večine parcel je bilo namreč dokončno oziroma pravnomočno odločeno pred več kot tremi leti, zaradi česar je predlog za obnovo postopkov glede na določbo četrtega odstavka 263. člena ZUP prepozen.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - podlaga za denacionalizacijo - zavrnitev zahtevka
Presoja prvostopenjskega organa, da je ob tem, ko ni bilo mogoče najti ne odločbe o prisilnem odvzemu pravice uporabe nacionaliziranega zemljišča v breme prejšnjega lastnika, ne listine, ki bi izkazovala prostovoljen prenos pravice uporabe (ali dajala podlago za tak zaključek), pravno nepomembna okoliščina, da je občina po stanju zemljiške knjige lastnica predmetne parcele, nepravilna. Kot pravno pomembna je tudi okoliščina, da je predmetno zemljišče po sedanjem stanju parkirišče, ki ga je uredila občina. Obe navedeni okoliščini skupaj pa dajeta podlago za zaključevanje o prehodu pravice uporabe od prejšnjega lastnika na občino.
Potrebno bi bilo pridobiti ter upoštevati in presoditi tudi posredne podatke, na podlagi katerih bo mogoče zaključiti o odvzemu predmetnega zemljišča iz posesti. Ob odsotnosti listinskih dokazov (odločb, pogodb) o načinu prehoda pravice uporabe ter ob posrednih dokazih, ki bi kazali na prisilen prehod, pa bi za nacionalizirano zemljišče morala veljati domneva o prisilnem odvzemu pravice uporabe, z dokaznim bremenom na tistem, ki odplačnost prenosa pravice uporabe zatrjuje, da to dokaže.
ZDen člen 3, 3/1, 3/1-21, 16, 16/3, 51, 51/1, 51/2.
denacionalizacija - vrnitev premoženja - vrnitev nepremičnine v naravi - razpolaganje z nepremičninami
Prepoved iz 88. člena ZDen preprečuje, da bi zaradi razpolaganja z nepremičnino, za katero obstoji dolžnost vrnitve, prišlo do ovire za vračanje tega premoženja v naravi zaradi lastninske pravice fizičnih ali civilnopravnih oseb. Za ničnostno pravdo na podlagi določbe 88. člena ZDen je bistvena zgolj možnost vrnitve v naravi in ne morda že konkretno ugotovljena dolžnost vrnitve. 88. člen ZDen učinkovanje določbe veže glede na trenutek vložene zahteve za denacionalizacijo (da kolikor je zahteva za denacionalizacijo vložena po sklenjeni kupoprodajni pogodbi, določba drugega odstavka 88. člena ZDen nima ničnostnega učinka).
Fizične osebe lahko povračilo vlaganj zahtevajo brez omejitev in v celoti, če je izpolnjen pogoj glede povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj. Zanje ne veljajo omejitve o minimalnem obsegu povečane vrednosti nepremičnine iz četrtega in petega odstavka 25. člena ZDen in da imajo pravico do celotnega povračila tistih vlaganj, ki so povečala vrednost nepremičnine. Povedano drugače, po tej določbi ZDen povračilo vlaganj fizičnim osebam ni omejeno z višino povečanja vrednosti nepremičnine. Bistveno je le, da gre za vlaganja, ki so vrednost nepremičnine dejansko povečala. Vlagatelji v denacionalizirana stanovanja niso omejeni z razliko med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in ob vračanju.
Prvostopenjski organ je v obravnavani zadevi napačno opredelil nalogo postavljenemu izvedencu, za katerega tožnik predujma ni založil. Posledično, zaradi napačne razlage materialnega prava, tudi ni pravilno presodil v spis podanih dokazil, tudi obeh izvedeniških mnenj.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - pravica do povračila stroškov - zavrnitev predloga za povračilo stroškov
Stroški, ki so nastali, preden je nastopilo skrbniško razmerje, ne morejo biti kriti kot stroški skrbnika za posebni primer. Toženka je glede na to, da se vsi navedeni stroški nanašajo na obdobje pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, ravnala pravilno, ko je stroškovni zahtevek na podlagi 196. člena ZZZDR s 1. točko izreka izpodbijane odločbe zavrnila. Status skrbnika se pridobi z odločbo o imenovanju skrbnika in šele od takrat dalje gre tej osebi pravica do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imela pri opravljanju skrbniških dolžnosti kot skrbniku za posebni primer.
ZDen člen 25, 26. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
denacionalizacija - vlaganje v denacionalizirano stanovanje - povrnitev vlaganj - zahtevek za povrnitev vlaganj - pravočasnost zahtevka - izločitev uradne osebe
Rok iz 26. člena ZDen-B, ki se nanaša na uveljavitev materialne pravice, to je povrnitve vlaganj v denacionalizirano nepremičnino, s katerimi je bila povečana njena vrednost (25. člen ZDen) oziroma odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti denacionalizirane nepremičnine (26. člen Zden), je materialni rok in prekluzivni, s pretekom katerega materialna pravica preneha in ni podaljšljiv ter ga mora organ upoštevati po uradni dolžnosti. Navedeni 60-dnevni rok je po določbi 26. člena ZDen-B tekel od uveljavitve tega zakona, to je od 7. 11. 1998 ter se je tako iztekel 5. 1. 1999. Pravilno je zato pravno stališče prvostopenjskega organa, da je po izteku tega roka vložena zahteva za povrnitev vlaganj v nepremičnino oziroma za odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine, če se nanaša na denacionalizacijski postopek, ki do uveljavitve ZDen-B še ni bil pravnomočno končan, prepozna.
Sklep, s katerim je odločeno o zavrnitvi zahteve stranke za izločitev uradne osebe, pa ni sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Zato ga s tožbo v upravnem sporu samostojno ni mogoče izpodbijati ter je tožbo zoper tak sklep treba zavreči.
skrbništvo - postavitev skrbnika za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja
Prvostopenjski organ je pravilno določil kot skrbnico stranko z interesom glede na pridobljena soglasja večjega števila dedičev, pri čemer ni bilo potrebno (in tega organu ne nalaga ne ZDen in ne ZZZDR), da sta tožnika s temi soglasji tudi seznanjena.