denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - pravica do odškodnine od tuje države
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo FIP se sodišče strinja z upravnim organom, da je tudi FIP pravni vir, ki je urejal odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ, in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva - ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP.
denacionalizacija - aktivna legitimacija - FIP - odškodnina od tuje države
Zaključek prvostopnega organa (ki ga je potrdil drugostopni organ) o nemožnosti pridobitve odškodnine od tuje države za navedene upravičence je napačen oziroma vsaj preuranjen (ni namreč jasno, kdaj je F.F. z pridobila stalno bivališče v Avstriji).
denacionalizacija - nepremičnine - zazidana stavbna zemljišča - igrišče - ovire za vračilo v naravi
Izvedenec za vrednotenje, ocenjevanje in katastrsko klasifikacijo zemljišč je v elaboratu navedel, da predstavljajo vse tri parcele površine, namenjene igri in predlagal, da se uvrstijo v vrsto rabe zelena površina, s podvrsto rabe igrišče (šifra 304). Da gre za parcele s takšno vrsto rabo, med strankama ni sporno. Ker gre glede na navedeno tudi po presoji sodišča za zazidano stavbno zemljišče, na katerem ne stoji objekt v lasti upravičenca, je pravilna ugotovitev toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da je podana ovira za vračilo parcel v naravi po drugem odstavku 32. člena ZDen.
ZDen člen 10, 10/2. ZMZPP člen 12, 12/3. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu člen 7.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - pravica do odškodnine od tuje države - listina o vsebini tujega prava - potrdilo o pravici do odškodnine po tujem pravu
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi bilo pri odločanju potrebno upoštevati potrdilo Zveznega ministrstva za finance, ki dokazuje, da razlaščenec ni izpolnjeval pogojev za pridobitev odškodnine od Republike Avstrije za podržavljeno premoženje v bivši Jugoslaviji. Omenjeno potrdilo je potrdilo o tujem pravu v smislu 12. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku oz. 7. členu. Kolikor se z njim potrjuje, da sta Zvezna republika Nemčija in Republika Avstrija sklenili FIP, sodišče ugotavlja, da je upravni organ pri ugotavljanju, ali je obstajala možnost pridobiti odškodnino od tuje države, ta predpis kot veljaven upošteval. Kolikor pa Zvezno ministrstvo za finance navaja, da tudi po njem ni obstajala pravica do odškodnine, sodišče meni, da je to mnenje, na katerega upravni organ ni bil vezan.
Iz podatkov ne izhaja, da bi ob zaplembi premoženja pristojni upravni organ odločal o stvari iz sodne pristojnosti ali o stvari, za katero ne bi bil pristojen (1. točka 279. člena ZUP). Prav tako ni mogoče uporabiti 6. točke 279. člena ZUP, po kateri se izreče za nično odločbo, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Navedenega ničnostnega razloga ni bilo mogoče uporabiti zato, da bi se izpodbijalo morebitno napačno ugotovljeno dejansko stanje, kot ga zatrjuje tožeča stranka (to je ugotavljanje državljanstva). To bi se lahko izpodbijalo z drugimi pravnimi sredstvi.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - pogoji za pridobitev odškodnine - dohodkovni cenzus
Drugostopenjski organ, ki je pritožbo tožnika v celoti zavrnil, s tem v zvezi v obrazložitvi ugotavlja, da tožnik ni vložil predloga za vrnitev zaplenjenega premoženja v skladu s 145. členom ZIKS. V nadaljevanju pa v odločbi po vsebini ugotavlja, da tožnik ni upravičen zahtevati denacionalizacije premoženja, ki je bilo podržavljeno D.A. To pomeni, kot pravilno opozarja tožnik v tožbi, da je pritožbeni organ brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in oprave ustne obravnave po vsebini odločil o denacionalizaciji tega premoženja, čeprav o tem v izreku sploh ni odločil.
FIP nikjer ne določa, da bi preseganje dohodkovnega cenzusa določeno osebo izključilo iz kroga upravičencev. Če pa je obstajala (četudi zgolj načelna) pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje, je denacionalizacijski zahtevek v Sloveniji v celoti izključen, celo če upravičenec odškodnine dejansko ni prejel.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP - stalno prebivališče
Po prvem odstavku A. točke Priloge 1 FIP je pogoj za upravičenost do odškodnine tudi stalno bivališče v Avstriji na dan 1. 1. 1960 in upravni organ je po presoji sodišča za A.A. mogel šteti, da je ta pogoj izpolnjevala. Tako glede na podatke o avstrijskem državljanstvu A.A., njenem bivanju v Avstriji ter da je tudi umrla v Avstriji leta 1977, pa tudi zato, ker vlagatelji zahteve, ki so sicer trdili, da njeno bivališče na dan 1. 1. 1960 ni znano, dokaza o nasprotnem, kot je zaključil organ, niso predložili oziroma so na poziv organa predložitev potrdila pristojnega organa Republike Avstrije o stalnem bivališču prejšnje lastnice na dan 1. 1. 1960 celo izrecno odklonili.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Drugi odstavek 10. člena ZDen vsebuje negativno definicijo denacionalizacijskega upravičenca, kar pomeni, da v primeru, ko so podane druge pravne podlage za vrnitev podržavljenega premoženja, oseba, ki sicer izpolnjuje pogoje za denacionalizacijo, ni upravičena do vrnitve podržavljenega premoženja. Ta določba velja v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za upravičenca po 9., 11. ali 12. členu ZDen.
Po drugem odstavku 10. člena ZDen organ ugotavlja, ali je imela oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, pravico dobiti odškodnino od tuje države. Upravni organ pa ni dolžan ugotavljati, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po avstrijskih predpisih, saj bi to pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih, kar pa presega odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih po ZDen. Ugotavljanje konkretnih dejstev posameznega primera bi bilo zaradi časovne odmaknjenosti lahko tudi onemogočeno ali zelo oteženo.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - dejansko stanje parcele - v naravi nepozidano zemljišče - pravica do izjave
Glede na dejansko stanje parcele, ki je v naravi dejansko nepozidana ter predstavlja zelenjavni vrtiček in travniško površino, ni podana ovira za vrnitev po določbi prvega odstavka 32. člena ZDen.
Glede vabila pooblaščencu tožnice na ustno obravnavo in ogled, ki je bil opravljen 15. 11. 2011, sodišče ugotavlja, da iz spisa zadeve izhaja, da je pooblaščenec tožnice vabilo prejel 7. 11. 2011, kar med strankama ni sporno. Prav tako ni spora o tem, da na prvostopenjski organ ni naslovil prošnje za preložitev obravnave in ogleda. Zato se zdaj ne more uspešno sklicevati, da je bil 8 dni, kolikor pred datumom ustne obravnave in ogleda je pooblaščenec tožnice vabilo prejel, prekratek rok za posvetovanje s stranko (tožnico) ter da je bila zato tožnici kršena pravica do izjave.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - obrazložitev odločbe - izrek odločbe
Izrek izpodbijane delne odločbe ne vsebuje navedbe premoženja, na katerega se le-ta nanaša, zato ni določen. Pri tem sodišče poudarja, da navedene nepravilnosti ni mogoče sanirati tako, da se manjkajoča vsebina izreka navede v obrazložitvi odločbe.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - državljanstvo
Okoliščina, da je bil prejšnji lastnik v času podržavljenja le jugoslovanski državljan, ni odločujoča v pogledu upravičenosti do denacionalizacije, kot to zmotno menijo tožniki. Taka oseba je namreč lahko štela (ob izpolnjenih še drugih pogojih, ki so določeni v Prilogi 1) za upravičenko do odškodnine po FIP.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - datum prehoda premoženja na državo
Premoženje pokojnega A.A., ki je bilo zaplenjeno na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a, je v državno last prešlo že z objavo tega normativnega akta v uradnem glasilu, to je 6. 2. 1945. V tem smislu so vse kasneje izdane odločbe zaplembnih komisij in vpisi v zemljiško knjigo le deklaratorne narave, v postopkih vračanja odvzetega premoženja pa imajo pomembno vlogo, saj je na njihovi podlagi mogoče ugotoviti, za katere osebe je tedanja oblast štela, da so izpolnjevale pogoje iz 1. oziroma 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a in jim je bilo zato premoženje odvzeto na tej podlagi.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - po podržavljenju pozidano zemljišče
Razpolaganje z nepremičnino pomeni, da se v zvezi z njo opravljajo pravni posli, gradnja na njej pa ne spada pod pojem razpolaganja. Gradnja na zemljišču predstavlja oviro za vračilo v naravi, če ta gradnja ni v lasti upravičencev.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Krog upravičencev do odškodnine je v FIP natančno določen. FIP nikjer ne določa, da bi preseganje dohodkovnega cenzusa določeno osebo izključilo iz kroga upravičencev. Če pa je obstajala (četudi načelna) pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje, je denacionalizacijski zahtevek v Sloveniji v celoti izključen, celo če upravičenec odškodnine dejansko ni prejel. Upravičenec ne more zahtevati niti izplačila razlike med že prejeto odškodnino in odškodnino, kakršne bi bil potencialno deležen po ZDen, saj ta zakon ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine, do katerega so imeli prejšnji lastniki podržavljenega premoženja pravico po predpisih tuje države.
denacionalizacija - denacionalizacija kapitalskih družb - vračanje premoženja delniške družbe - listine o podržavljenju
Obstoj prioritetnih delnic, katerih lastnica je bila pravna prednica A., v sestavi delniškega kapitala B., ob njenem podržavljenju je izkazan. Na to nedvomno kažejo izvedeni dokazi in tudi po oceni sodišča pravilna presoja listin, ki se nahajajo v upravnih spisih.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP - obseg tuje odškodnine - pregnanska škoda
Tožnica ima prav, da iz pogojev, ki jih določa FIP, kot pogoje za pravico do odškodnine, pogoj avstrijskega državljanstva ob pregonu oz. izgonu ne izhaja. Sodišče dodaja, da so pregnanci v prvem odstavku točke B Priloge 1 definirani kot avstrijski državljani, nemški državljani in osebe nemške narodnosti, brez enega od teh državljanstev, ki so posedovale stalno prebivališče na območju izven Republike Avstrije in izven meja nemškega rajha po pravnem statusu ozemlja z dne 31. 12. 1937 in so v zvezi z dogodki druge svetovne vojne ali zaradi posledic teh dogodkov to stalno prebivališče v sled pregona kot tudi izgona izgubile. Iz C točke Priloge 1 FIP pa je razvidno, da so bile med pregnance in preseljence izrecno vključene tudi osebe iz območja FLRJ.
Pregnanska škoda zajema tudi škodo, ki je pregnancem nastala zaradi izgube premoženja zaradi posledic druge svetovne vojne, na ozemlju, s katerega so bili pregnani.
Po Navodilu o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, sprejetem na podlagi 44. člena ZDen, se vrednost premoženja praviloma ugotavlja z akti o podržavljenju ali z zapisniki, sestavljenimi ob podržavljenju; vrednost podjetja pa izrecno po metodi neto aktive na način iz 4. oziroma 5. člena in prvega odstavka 6. člena tega navodila. Ker obstajajo zapisniki o popisu premoženja ob podržavljenju, kar med strankami ni sporno, je toženka pravilno določila vrednost družbe B. d.d. na podlagi podatkov, ki izhajajo iz teh zapisnikov.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav, kot je v obravnavnem primeru FIP, pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala. Bistveno je, da so osebe imele možnost od tuje države pridobiti odškodnino za premoženje, ki jim je bilo podržavljeno v smislu določb ZDen. Po presoji Vrhovnega sodišča RS je tako tudi FIP lahko podlaga za izključitev osebe iz denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen, če je seveda na podlagi določb te pogodbe pridobila oziroma imela pravico pridobiti odškodnino za premoženje podržavljeno – odvzeto v Sloveniji.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - izročitev obveznic v začasno upravljanje skrbniku - dva skrbnika
Postopanju prvostopnega organa ni mogoče očitati nezakonitosti. Iz zakonskih določba nikjer ne izhaja, da bi bila nedopustna postavitev več kot enega skrbnika za posebne primere. Med vlagatelji sicer ni enotnega soglasja za postavitev obeh skrbnikov za posebne primere, vendar pa je s sprejeto sporno odločitvijo prvostopni organ sledil izraženi volji vseh vlagateljev. Tako tožnik kot B.B. namreč soglašata, da je skrbnik za posebne primere tožnik sam in nasprotujeta postavitvi A.A. kot drugega skrbnika, A.A. pa nasprotuje oziroma je umaknil soglasje za postavitev tožnika kot skrbnika za posebne primere in zato predlagal, da je (dodatno še) sam skrbnik za posebne primere, vendar le do višine svojega dednega deleža. Slednji pa med strankami očitno ni sporen. Glede na povedano odločitve organa ni moč šteti kot arbitrarne, temveč glede na podane izjave volje in v skladu s predpisi.