denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - možnost pridobiti tujo odškodnino - pregon - pojem pregnanca
Sodišče se ne strinja z zaključkom, da je pri A.A. izkazan tudi pogoj, da jo je šteti za pregnanko, in sicer ker ni izkazano, da je izgubila stalno bivališče v Jugoslaviji (zaradi pregona, izgona oziroma pobega) v zvezi z dogodki druge svetovne vojne ali zaradi posledic teh dogodkov. Sodišče tožniku sicer ne pritrjuje, da bi tak status A.A. moral biti izkazan z uradno listino, ki bi to dejstvo potrjevala. Vendar pa se z njim strinja, da se je organ oprl predvsem na dokumente, ki razjasnjujejo dogodke, povezane z njo iz let 1945 in 1946, ter je tako neprepričljiv njegov zaključek, da je leta 1957 pobegnila v Avstrijo v zvezi s temi dogodki.
denacionalizacija - vračanje podjetja - metoda vrednotenja v denacionalizaciji - dokaz z izvedencem
ZUP/86 v zvezi s 6. členom ZDen v prvem odstavku 190. člena določa, da se izvedencu lahko naloži, da opravi izvedensko delo tudi izven ustne obravnave. V takem primeru se sme zahtevati od njega, da na ustni obravnavi obrazloži svoj pismeni izvid in mnenje.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - državljanstvo - pregon
Nobena določba FIP ne izključuje od pravice do pridobitve odškodnine takih oseb, kot je bila A.A., ki je imela jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja ter v času, ko se je izselila v Avstrijo.
Organ se je oprl na podatke potnega lista A.A. o izdani vizi za enkratno potovanje v Avstrijo dne 8. 1. 1957 in ostale podatke v potnem listu, ki po presoji sodišča ne dajejo zadostne podlage za zaključek o pobegu A.A. zaradi kazenske obsodbe (obsojena je bila leta 1946), zaporne kazni (obsojena je bila na 18 mesecev zaporne kazni in dve leti izgube političnih in državljanskih pravic) in zaslišanj, kot je v izpodbijani odločbi navedel, ter tudi ne za zaključevanje, da ni šlo za preselitev v Avstrijo iz ekonomskih razlogov.
denacionalizacija - obnova postopka - rok za obnovo postopka - objektivni rok - zavrženje predloga za obnovo postopka
Prvostopenjski organ je predlog, uveljavljan na podlagi 1. točke 260. člena ZUP, pravilno zavrgel, ker je bil vložen po poteku triletnega roka za vložitev predloga za obnovo, ki ga določa četrti odstavek 263. člena ZUP.
Tožnica se v tožbi sklicuje na nevednost pokojnega očeta, vendar navedeno ni razlog, ki bi ga lahko organ upošteval v postopku obnove, predvsem iz razloga, ker je Slovenija pravna država in ima za izredna pravna sredstva, kot je obnova postopka, ki jo je vložila tožnica, določene roke za njihovo uveljavljanje, da se prepreči pravna negotovost strank, udeleženih v konkretnih postopkih.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - primerna odškodnina
Bistveno je, da je imel razlaščenec v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine, ki je imela temelj v odvzetem premoženju v takratni Jugoslaviji. Ugotavljanje, ali je bila v tujini predvidena odškodnina primerna in ali je zajela vse kategorije podržavljenega premoženja, bi preseglo namen zakonodajalca, ki ga je skušal doseči z ZDen.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
FIP je pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP.
Glede na to, da je bila sporna delna odločba Upravne enote Ljubljana z dne 25. 3. 1999 izdana po tem, ko je odločba o parcelaciji z dne 1. 12. 1998 postala pravnomočna, to pomeni, da je prvostopenjski organ z odločbo z dne 25. 3. 1999 odločil o vračilu dela nove parc. št. 799/1, kot je bila odmerjena v odločbi o parcelaciji z dne 1. 12. 1998. Iz tega pa sledi, da o preostalem delu bivše parc. št. 799/1 (ki je pred parcelacijo merila 57.702 m2) v denacionalizacijskem postopku še ni bilo odločeno. Organ bo tako moral denacionalizacijski postopek dopolniti in ugotoviti, v kakšnem delu o predmetnem denacionalizacijskem postopku še ni bilo odločeno, dati strankam možnost, da se o tem izjavijo in o preostalem delu predmetnega denacionalizacijskega postopka odločiti.
zahteva za denacionalizacijo - denacionalizacijski upravičenec - pravica do odškodnine od tuje države
Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov. To pa ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države. Gre za reševanje predhodnega vprašanja v konkretnem primeru. To predhodno vprašanje pa po izrecnem zakonskem pooblastilu, rešujejo sami organi pristojni za denacionalizacijo, in to neposredno z razlago mednarodne pogodbe, torej brez dokazovanja tujega prava in brez priznavanja sodnih odločb.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru FIP), pri katerih bivša Jugoslavija (DFJ, FLRJ ali SFRJ) ni sodelovala. Bistveno je, da so osebe imele možnost od tuje države pridobiti odškodnino za premoženje, ki jim je bilo podržavljeno v smislu določb ZDen.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
V primeru, ko je razlaščenec umrl pred uveljavitvijo Finančne in izravnalne pogodbe (FIP), so lahko odškodnino pod istimi pogoji uveljavljali njegovi dediči.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - status naravnega vodnega javnega dobra - poseg v pravico do denacionalizacije - sprememba ureditve denacionalizacije
V pravni teoriji je enotno stališče, da se šteje kot poseg v pravico do denacionalizacije sprememba ureditve denacionalizacije, s katero se je položaj denacionalizacijskih upravičencev poslabšal v primerjavi z ureditvijo pred uveljavitvijo ZDen.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
Upravni organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da prejšnja lastnica izpolnjuje pogoje iz FIP ter da je glede na to imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, s tem ko je 22. 9. 1949 pridobila avstrijsko državljanstvo ter je kot avstrijska državljanka umrla v Avstriji 28. 7. 1977 ter je bila rezidentka Republike Avstrije na dan 1. 1. 1960, in na dan podpisa FIP 27. 11. 1961 avstrijska državljanka. Bivša lastnica pa je tudi oseba, ki je zapustila svoje dotedanje bivališče v takratni Jugoslaviji v posledici končanja druge svetovne vojne ter se zato šteje za pregnanko oziroma preseljenko.
upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna narava Finančno izravnalne pogodbe
Po upravnosodni praksi uporaba drugega odstavka 10. člena ZDen zajema tako mednarodne pravne vire kot tudi predpise, s katerimi so odškodovanje uredile posamezne države.
Glede na pravno naravo FIP (plačilo odškodnine za škodo, povzročeno od anschlussa do konca II. svetovne vojne, v kateri je tedanja Nemčija nastopala kot agresor) se sodišče strinja z upravnim organom, da je tudi FIP pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ-a) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP).
Toženka je z izpodbijanim sklepom predlog za obnovo postopka zavrgla iz enakih razlogov, kot je zavrnila pritožbo zoper 2. točko prvostopne odločbe in sklepa, ki jo je sodišče s sodbo, I U 1329/2014 z dne 3. februarja 2015, odpravilo in vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. Ker na podlagi navedene sodbe z dne 3. 2. 2015 o zahtevi za denacionalizacijo po pokojnem A.A. (v obsegu, kot je tožnik zahteval obnovo postopka) sedaj ni dokončno odločeno (postopek, ki je bil končan z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje z dne 9. 7. 2014 in katerega obnovo je tožnik predlagal), ker je zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponoven postopek, tožnik nima več pravnega interesa za tožbo zoper sklep, s katerim je bil njegov predlog za obnovo postopka zavržen, zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke 36. člena ZUS-1 zavrglo.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - pravni nasledniki - družinski člani
V primeru, da je oseba, ki je s svojim premoženjem utrpela škodo kot preseljenec ali pregnanec umrla v Avstriji ali po odselitvi v Zvezni republiki Nemčiji, pridobijo predvidene pravice po pravilih Zakona o odškodninah pregnancev in njegovih izvršilnih določilih zakonec kot tudi otroci in vnuki pokojnega. To velja tudi v primeru, da pripadniki kot osebe ne izpolnjujejo v prvem odstavku zahtevanih pogojev. V kolikor pa je oškodovanec umrl še pred pridobitvijo bivališča v Avstriji ali na območju pregona, morajo navedeni družinski člani sami izpolnjevati predpisane predpostavke.
denacionalizacija - obnova upravnega postopka - novo dejstvo - odškodnina od tuje države - FIP
Upravičenost A.A. do pridobitve odškodnine za podržavljeno premoženje od Republike Avstrije je pravno pomembno dejstvo (izkazano s FIP, upoštevaje navedena dejstva, ki se nanjo nanašajo, ter pogoje FIP), glede na katero je po drugem odstavku 10. člena ZDen kot upravičenka do denacionalizacije izključena oziroma so po stališču sodne prakse izključene od denacionalizacije tudi osebe, ki bi bile upravičene do denacionalizacije po 12. členu ZDen.
Zmotna je presoja prvostopenjskega organa v izpodbijanem sklepu, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan, ker je FIP obstajala že v času prvega odločanja. Prav zato, ker je pravna podlaga za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje prejšnje lastnice od tuje države obstajala že tedaj, gre za novo, tj. naknadno odkrito dejstvo (dokazano s FIP), ki je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja.
Iz (naslovne strani) zahteve A. (z dne 6. 12. 1993) izrecno izhaja, da je to zahteva za vračilo zadružnega premoženja na podlagi 65. člena ZZad, vložena zaradi denacionalizacije premoženja B.; iz same vsebine zahteve v nadaljevanju pa tudi jasno izhaja, da se zahtevek glasi na vrnitev lastninskega deleža A. v Ljubljani v podržavljeni B. To pa je zahteva za vrnitev premoženja kapitalske družbe (med premoženje po 8. členu ZDen štejejo tudi kapitalski deleži kapitalskih družb), do katere je upravičen delničar oziroma družbenik kapitalske družbe.
V obravnavani denacionalizacijski zadevi je Ministrstvo za finance v izpodbijani 1. točki izreka odločilo o zahtevi za vrnitev alikvotnega dela delniškega kapitala A. v Ljubljani v podržavljeni B. (torej v zadevi denacionalizacije banke) torej je glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena ZDen odločilo kot stvarno pristojni organ.
denacionalizacija - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - odškodnina od tuje države - FIP
Upravičenost A.A. do pridobitve odškodnine za podržavljeno premoženje od Republike Avstrije je pravno pomembno dejstvo, glede na katero je po drugem odstavku 10. člena ZDen A.A. kot upravičenka do denacionalizacije izključena. Zato tožnika v predlogu pravilno zatrjujeta in izkazujeta, da bi bila odločitev, sprejeta v odločbi z dne 15. 12. 2009, drugačna, če bi organ že v postopku za izdajo te odločbe uporabil FIP.
Zmotna je presoja prvostopnega organa v izpodbijanem sklepu, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan, ker je FIP obstajala že v času prvega odločanja. Prav zato, ker je pravna podlaga za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje prejšnje lastnice od tuje države obstajala že tedaj, gre za novo, tj. naknadno odkrito dejstvo (dokazano s FIP), ki je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja.
ZUP člen 147, 260, 260-4, 263, 263/4. ZDen člen 10, 10/2.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - drugače rešeno predhodno vprašanje - rok za vložitev predloga - objektivni rok
Odločbi, s katerimi sta bila končana postopka, sta bili izdani 10. 12. 2007 in 13. 3. 2008, zato je pretekel v določbi četrtega odstavka 263. člena ZUP določen rok za vložitev predloga za obnovo postopka, ki določa, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti.
Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti, na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov, kar pomeni, da je njegova ugotovitev sestavni del pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja in ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 147. člena ZUP. Navedeno nadalje pomeni, da navedeno odločanje ali opustitev le tega (na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen), torej pravilna uporaba materialnega prava, ne more predstavljati temelja za uporabo obnovitvenega razloga iz 4. točke 260. člena ZUP.
denacionalizacija - popolna in razumljiva vloga - dolžnost organa - poziv k odpravi pomanjkljivosti
Iz zahteve nedvomno izhaja, da je tožnica zahtevala vračilo nepremičnin, vpisanih v vl. št. 47, k.o. ..., torej tudi parc. št. 733/1, 733/3 in 775/2, glede katerih po mnenju organa ni bilo priloženih ustreznih prilog, kar pa pomeni, da je bila vloga tožnice nepopolna oziroma nejasna in s tem nesposobna za obravnavanje. Organ bi tako moral postopati po določbah ZUP/86 (ta se po 6. členu ZDen uporablja v postopku za uveljavljanje pravic po ZDen) in tožnico v skladu z 67. in 68. členom ZUP/86 pozvati, da vlogo dopolni oziroma razjasni in šele po tem, upoštevajoč rezultat izvedenega postopka, odločiti o stvari.