denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnost delne odločbe - ovire za vračilo v naravi - neizvršljivost odločbe - lastninska pravica tretje osebe - zemljišče, na katerem stojijo objekti v lasti tretje osebe
Tožnika zatrjevanega ničnostnega razloga nista izkazala, saj ni jasno niti, ali gre za isti predmet obravnave pred upravnim organom in pred rednim sodiščem, kot tudi ne, da sta tožnika lastnika v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin.
upravni spor - obnova postopka v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova sodnega postopka, v izvrševanju katerega je bil izdan sklep z dne 24. 4. 2015, predlagateljem za varstvo oziroma izboljšanje pravnega položaja ni več potrebna. S tem je odpadel njihov pravni interes za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočno sodbo I U 1099/2014-5 z dne 24. 2. 2015. Na obstoj pravnega interesa pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi v postopku s pravnimi sredstvi.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - upravičenci po FIP
Zaključek prvostopnega organa o nemožnosti pridobitve odškodnine od tuje države za bivšega lastnika podržavljenega premoženja pok. A.A. (rojenega 1874) je napačen oziroma vsaj preuranjen. Ni namreč jasno, ali oziroma kdaj je pok. sin A.A. ml. (rojen 1906) pridobil stalno bivališče v Avstriji.
denacionalizacija - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna uporaba materialnega prava
Postopek denacionalizacije je bil obnovljen, ker upravni organ pri odločitvi ni upošteval FIP, ki pomeni oviro za denacionalizacijo na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen. Navedeno pomeni, da predlog za obnovo postopka zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravni naslednik - dedovanje - sočasna smrt - dedovanje po sočasno umrlih
ZD dejanske situacije, kot je bila v primeru zakoncev B. ne ureja, velja pa ta domneva tudi v slovenskem pravu, na podlagi pravnega pravila paragrafa 25 ODZ (v dvomu, katera izmed dveh ali več umrlih oseb je preminila najprej, mora tisti, ki trdi, da je eden ali drugi prej umrl, svojo trditev dokazati; ako tega ne more, se domneva, da so vsi umrli ob istem času in ni moč govoriti o prenosu pravic enega na drugega). Posledica citirane domneve pa je, da je dedovanje enega po drugem med sočasno umrlimi izključeno, kar pri pravilni uporabi določbe 15. člena ZDen pomeni, da tožnik in A.A. nista izkazala verjetnega pravnega nasledstva po B.B. ter je organ zahtevo za denacionalizacijo (ker je že izvajal določene dokaze) pravilno zavrnil.
Tožnik zahteva izdajo dopolnilne odločbe, s katero naj bi se uredilo vprašanje dejanskega izvrševanja posesti za predmetno parcelo med zavezancem za vrnitev solastniškega deleža parcele v last in posest (SKZG) ter tožnikom (skrbnikom za posebni primer). Vendar pa izdaje takšne odločbe s strani upravnega organa niti ZDen, niti katerikoli drugi zakon ne predpisuje in torej pravna podlaga za izdajo takšne odločbe, kot je zahteva tožnik, ni podana.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - obseg vrnitve premoženjskih pravic - lastninska pravica na nepremičnini
Res je, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa ni bila nujna vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar pa to tudi ne pomeni, da je izpodbijana odločba že dokončna rešitev vprašanja lastninske pravice na spornem delu vrnjenih nepremičnin (o tem pa – torej za vprašanje lastninske pravice - nedvomno gre), saj se o tem (še) lahko odloča v (matičnem) pravdnem postopku.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - načelo zaslišanja stranke
Priprava poročila ni obvezna v postopkih denacionalizacije, v katerih na prvi stopnji odločajo ministrstva, pri katerih strokovne komisije po drugem odstavku 54. člena ZDen niso ustanovljene, za kar tudi gre v obravnavanem primeru, ko je o sporni zadevi odločalo na prvi stopnji ministrstvo. Ne glede na povedano, pa to organa ne odvezuje spoštovanja načela zaslišanja stranke v upravnem postopku, natančneje, da stranke pred izdajo odločbe ne seznani z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za odločbo.
Samo dejstvo, da iz podatkov zemljiškega katastra izhaja, da je predmetna nepremičnina po vrsti rabe pot in da je glede na dejansko rabo pozidano zemljišče, še ne pomeni, da gre za javno pot in s tem za javno površino.
Tudi kolikor so del predmetne nepremičnine parc. št. 555/37 komunalni vodi, ki potekajo pod zemeljskim površjem, to ne predstavlja ovire za vrnitev nepremičnine iz drugega odstavka 32. člena ZDen, saj glede na to, da potekajo pod zemeljskim površjem, ne štejejo za objekt v smislu drugega odstavka 2. člena ZSZ (1997) in tako niso sestavina te nepremičnine.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Tožba je upravičena, procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa pa so izkazane. Pritožba zaradi molka, ker organ prve stopnje ni odločil o zahtevku tožnice in A.A. (kot delu zahteve za denacionalizacijo, vložene v letu 1992), je bila namreč vložena 29. 9. 2014 in torej po preteku zakonskega roka za odločitev. Drugostopenjski organ pa po pritožbi v zadevi (tudi) ni odločil v dveh mesecih in tudi na nadaljnjo zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh ne; prav tako pa prvostopenjskemu organu ni podaljšal roka za odločitev.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Pri odločanju na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen ni pomembno, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačevati odškodnine, in tudi ne, kakšna je bila višina te odškodnine. Bistveno je, da je imel razlaščenec v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine, ki je imela temelj v odvzetem premoženju v takratni Jugoslaviji.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - potrdila o tujem pravu
Tožeča stranka zmotno meni, da bi upravni organ moral upoštevati s strani tožeče stranke pridobljena potrdila avstrijskih organov. To so potrdila o tujem pravu v smislu 12. člena ZMZP in postopku oziroma 7. členu Evropske konvencije o obvestilih o tujem pravu. Kolikor iz potrdil izhaja, da pravica do odškodnine ni obstajala, sodišče meni, da je to mnenje, na katerega upravni organ ni bil vezan. To pa zato, ker pri odločanju o denacionalizacijskem zahtevku ni bil vezan na odločitev avstrijskega organa o določitvi odškodnine.
Vlagatelj zahteve za vračilo premoženja mora v postopku izkazati obstoj pravne kontinuitete, torej pravno nasledstvo po organizaciji, ki ji je bilo premoženje odvzeto. Pravno nasledstvo pravnih oseb pa se presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb in se izkazuje z vpisi v ustrezen register.
denacionalizacija - vračanje nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nogometno igrišče
Po uveljavljeni sodni praksi nogometno igrišče predstavlja pozidano zemljišče, zato njegovo vračilo ni mogoče, vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za nepremičnino, na kateri bi se nahajalo nogometno igrišče per se, temveč za nepremičnino, ki se nahaja izven ograje, torej izven ograjenega nogometnega igrišča, zato bi v tem primeru lahko prišlo v poštev (le) uveljavljanje ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, po kateri nepremičnine ni mogoče vrniti, če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin.
denacionalizacija - lastninska pravica na nepremičnini - podržavljenje na podlagi ZNNZ
Sodišče se s tožnico strinja, da je v obravnavani zadevi ostal nerazjasnjen pravni temelj podržavljenja stavbe na tedanji parceli 273 (ali njen prehod iz sfere združenega premoženja), katere stanovanje št. 2 v pritličju je predmet vračanja v obravnavani denacionalizacijski zadevi.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - upravičenec do denacionalizacije - pregnanska škoda za dediče
Predpostavka drugostopnega organa o nemožnosti uveljavljanja pravic dedičev v primeru neizpolnjevanja pogojev za pridobitev teh pravic na strani staršev je napačna (nesporno namreč je, da je sin G.G. prebival v Nemčiji od konca leta 1962 do 1993), zlasti ker temelji na po presoji sodišča napačnih oziroma vsaj preuranjenih zaključkih o dvomu glede nemške narodnosti pok. B.A., navedeni na aktih o podržavljenju, zaradi kraja njegovega rojstva in švicarske narodnosti A.A. (ki je imela ob rojstvu - kot navaja drugostopni organ - enak priimek).
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - kompleks - prostorski kompleks - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti
Tožnik ima prav, da razlogi, ki jih je toženka navedla (relativna bližina vhodov in zvočne emisije), kar bi vse lahko predstavljajo, ob vrnitvi cerkve v naravi, moteče vplive kulturne dejavnosti B. na sakralno dejavnost, niso relevantni. Bistveno je, ali bi se preostali deli kompleksa po vrnitvi cerkve še lahko uporabljali neovirano, glede na dejavnost, ki jo današnji upravljavec kompleksa izvaja.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - predhodno vprašanje
Upravni organ, pristojen za denacionalizacijo, je dolžan sam v skladu z ureditvijo, kot jo določa ZDen, ugotavljati, ali so bili pravni nasledniki razlaščenca upravičeni do odškodnine od Republike Avstrije. Gre namreč za reševanje predhodnega vprašanja v konkretnem primeru. Navedeno pa ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države.
denacionalizacija - stranka v postopku - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o obnovi postopka - zavrženje tožbe
Glede na to pa, da tožnik po ZUS-1 ne more biti stranka, ter da izpodbija akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu, je moralo sodišče tožbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavreči.
denacionalizacija - izrek odločbe za nično - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Glede na to, da je tožnica predlagala izrek odločbe z dne 2. 11. 1981 za nično, je bila dolžna tudi konkretno navesti razloge za takšen predlog in ponuditi dokaze za svoje trditve, ki pa jih, niti po pozivu organa ni konkretizirano podala tako, da bi bila njena vloga sposobna za obravnavo. Zato je prvostopenjski upravni organ ravnal pravilno, ko je njen predlog kot nepopoln zavrgel. Pri tem je tudi navedel pravilne razloge.