odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi FIP - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - upravičenec do odškodnine po FIP - ugotavljanje lojalnega ravnanja
V zvezi s postopkom lojalnosti gre za dokazovanje dejstev, ki so se sicer zgodila v spornem obdobju oziroma med drugo svetovno vojno, vendar glede na današnjo presojo vprašanja lojalnosti. Vprašanje, ali se je A.A. lahko štel za osebo nemške narodnosti v smislu določb FIP in to dejstvo izkazoval pri avstrijskih organih, ko so (ali bi) odločali o odškodovanju kot pravno relevantno po FIP za pridobitev odškodnine, pa je odločilno za presojo, kot izhaja iz obrazložitve organa. Relevantna je presoja tega dejstva v luči leta 1946 oz. v času, ko bi odškodnino uveljavljal.
denacionalizacija - vrnitev premoženja - obnova postopka - sprememba zahtevka - soglasje stranke z nasprotnim interesom
Ker vlagatelj ni spremenil zahtevka za denacionalizacijo, soglasje tožnika za odločanje v obnovljenem postopku ni bilo potrebno in tožnik zato neutemeljeno ugovarja, da je bila pozitivna odločitev o vrnjenem premoženju sprejeta brez njegovega obveznega soglasja.
Izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ izdal v obnovljenem postopku. V postopku obnove je pred izpodbijano odločbo o istem denacionalizacijskem premoženju prvič odločil z odločbo z dne 14. 5. 2004 - vrnil premoženje v naravi, vendar tudi pri izdaji te odločbe, ki je bila izrečena za nično, v delu, ki se nanaša na vračilo nepremičnega premoženja, ni upošteval določbe prvega odstavka 270. člena ZUP.
Zgolj navedba v obrazložitvi, da ''ministrstvo ugotavlja, da je C.C. izpolnjevala pogoje po FIP v povezavi z Zakonom o prijavi in UVEG za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje od Republike Avstrije, saj je bila v posledici končanja 2. svetovne vojne l. 1946 izgnana v Avstrijo (pregnanka/pregnanska škoda),'' ne zadosti standardu obrazložitve iz 209. člena ZUP/86 v zvezi s 6. členom ZDen (oziroma 214. členom ZUP).
promet s kmetijskimi zemljišči - denacionalizacija - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - zakupnik
Določba 28. člena ZDen varuje ob izpolnitvi določenih pogojev zavezance za vrnitev kmetijskih zemljišč, ki so postali zakupniki oziroma najemniki teh zemljišč do izteka rodnosti, vendar ne več kot 10 let, ne da bi bili izpolnjeni pogoji obličnosti sklenitve zakupne oziroma najemne pogodbe, ki jih je določal ZKZ.
ZUP člen 147, 252, 252/3, 260, 260-4. ZDen člen 10.
obnova upravnega postopka - predhodno vprašanje - drugače rešeno predhodno vprašanje - odškodnina od tuje države - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki se lahko dovoli samo v primeru, če so za to izpolnjeni strogo določeni pogoji, to je upoštevanje med drugim tudi objektivnega roka, v katerem je še mogoče vložiti zahtevo za obnovo postopka. Ta je znašal pel let od dokončnosti odločbe (tretji odstavek 252. člena ZUP). Ker je postala denacionalizacijska odločba dokončna oziroma pravnomočna že 19. 1. 1995, je zahteva za obnovo postopka, vložena 30. 1. 2013, prepozna.
Vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, to je v tem primeru določbe drugega odstavka 10. člena ZDen, pa ni spadalo v času obravnavanja spornega denacionalizacijskega postopka v pristojnost drugega sodišča ali kakšnega drugega organa. Upravni organ tudi ni zaradi njegove rešitve prekinil postopka in morebitna naknadna drugačna odločitev (ki ni nujno pravno pravilna) v poznejših odločbah upravnega organa (v tem primeru MO Velenje), ne more vplivati na to, da bi tožena stranka lahko dovolila obnovo po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZUP za že pravnomočno končan denacionalizacijski postopek.
Četrti tožnik bi moral zahtevek glede upravičenca/ev določno oblikovati, torej poimenovati, kdo so upravičenci in v kakšnem razmerju je on kot vlagatelj do morebitno poimenovanih upravičencev ter izkazati svoje pravno nasledstvo do njih.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - materialni prekluzivni rok - zavrženje vloge
Ker je bila tožnikova zahteva vložena 11. 5. 2015, kot izhaja tudi iz spisne dokumentacije upravnega spisa, ter se je glede na uveljavitev ZDen na dan 7. 12. 1991 rok štiriindvajsetih mesecev od tedaj iztekel 7. 12. 1993, je organ pravilno zaključil, da je bila zahteva vložena prepozno ter jo je tudi pravilno zavrgel.
ZDen člen 66. ZKZ člen 17, 17/1, 19. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZD člen 146, 146/3.
denacionalizacija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - odstop dednega deleža pred delitvijo
Zaveza dediča, da bo odstopil dedni delež tretjemu, še ne ustvarja učinkov prenosa lastninske pravice, kar pomeni, da ne vzdrži tožnikova trditev, da je v konkretnem primeru lastninska pravica prešla na tožnika s podpisom sporazuma ali celo že prej, s trenutkom smrti zapustnika, to je s smrtjo D.D. S smrtjo zapustnika D.D. dedni delež na tožnika z njegovo smrtjo ni mogel preiti, ker tožnik ni bil njegov dedič.
Pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe pomeni originaren način pridobitve lastninske pravice. Pokojna E.E. kot zapustnica torej v času sklenitve sporazuma z dne 17. 10. 2002 na podlagi delne denacionalizacijske odločbe, po zatrjevanju strank sporazuma in njihovem zavedanju stanja denacionalizacijske odločbe, še ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet odobritve. Posledično zato ni bil v času sklenitve sporazuma D.D. njen dedič za obravnavano premoženje in C.C. zato ni bil sposoben lastninske pravice prenesti na tožnika.
Pogodba o priposestovanju, da bi izkazala obstoj zakonskih predpostavk kot pravnega temelja za izvirno pridobitev stvarne pravice s priposestvovanjem, mora biti skladna z dejanskimi okoliščinami, ki izhajajo iz ostalih listin, na katerih se priposestvovanje utemeljuje.
ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 19, 19/1, 19/1-3, 60, 60/5. ZV-1 člen 10, 11, 11/1, 21, 21/8, 158, 158/2, 203, 203/1. ZDPra člen 7, 7/1, 7/2.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - zavezanec za vračilo premoženja - ovire za vračilo v naravi - vodno zemljišče - ribnik
Sodišče se s tožnico strinja, da je za vrnitev nepremičnine s parc. št. 870/2 v naravi podana ovira po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Po navedeni zakonski določbi nepremičnine ni mogoče vrniti, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v postopku utemeljeno ugovarjal, da ne more biti zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi, ker nima zakonskega pooblastila za upravljanje z vodnimi zemljišči ter da se je pri tem lahko skliceval na določbo drugega odstavka 158. člena ZV-1, po kateri upravlja z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države ministrstvo, pristojno za vode. Tudi iz prvega odstavka 203. člena ZV-1 izhaja, da je z dnem uveljavitve tega zakona (10. 8. 2002) prešlo upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države na navedeno ministrstvo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - odškodnina v obveznicah - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - pogajanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov
Glede na besedilo prvega stavka prvega odstavka 27. člena ZDen že samega (upoštevajoč obvezno razlago) in ob upoštevanju obrazložitve predloga obvezne razlage, je po mnenju sodišča to določbo treba razlagati v pomenu, da se je SKZG kot zavezanec dolžan sporazumevati z upravičencem o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen. S tem ko je SKZG določen za zavezanca, so njegove pravice in obveznosti vezane na to svojstvo; za zavezance pa ZDen ne določa, da se svoje obveznosti vračila podržavljenega premoženja morejo razbremeniti iz razlogov, ki nimajo podlage v zakonu.
Če bi organ presodil, da gre za neustrezno ponudbo, bi moral SKZG pozvati k predložitvi nove, ustreznejše ponudbe. Šele če tudi v nadaljevanju sklenitev sporazuma ne bi uspela - pri čemer bi organ moral vseskozi izhajati iz obveznosti SKZG, da se je kot zavezanec dolžan sporazumevati z upravičencem (vlagateljem) o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen, ter upoštevati, da je sam dolžan pri tem aktivno sodelovati in sklenitev sporazuma spodbujati - bi organ mogel pristopiti k reševanju podrejenega zahtevka za odškodnino v obveznicah SDH.
Upravni organ je izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve obveznosti oprl na sklep o dovolitvi obnove pravnomočno končanega postopka denacionalizacije nepremičnine v smislu 2. odstavka 10. člena ZDen in na ugotovitev, da obstaja velika verjetnost, da bo v obnovljenem postopku prišlo do drugačne odločitve. Ob dejstvu, da lastniki svojo lastninsko pravico na sporni nepremičnini že izvršujejo s pravico posesti, uporabe in razpolaganja, je bilo mogoče utemeljeno pričakovati, da bi tožeča stranka z razpolaganjem s premoženjem onemogočila ali znatno otežkočila izpolnitev obveznosti.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - FIP - tuje državljanstvo - dokazno breme
V primeru, kakršen je obravnavani, je glede na okoliščine zadeve breme dokazovanja tujega državljanstva razlaščenca, od obstoja katerega je odvisna pravilna uporaba prava, na ramenih vlagatelja zahteve za denacionalizacijo. Upravni organ namreč ni dolžan po uradni dolžnosti ugotavljati dejstev, na podlagi katerih se uporabi pravila pogodb ali sporazumov iz drugega odstavka 10. člena ZDen, med katera sodi tudi obstoj tujega državljanstva razlaščenca
ZDen člen 16. ZUP člen 9, 220, 241-244, 246, 246/4, 273.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo premoženja - načelo zaslišanja stranke - dopolnilna odločba - delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo - odločanje organa druge stopnje v zvezi s pritožbo - odgovor na pritožbo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz spisne dokumentacije v zadevi izhaja in niti ni sporno, da tožnici ni bilo omogočeno, da bi se - pred izdajo izpodbijane drugostopenjske odločbe - izjavila o navedbah v pritožbah, o katerih je bilo z navedeno odločbo odločeno. ZUP v 241. členu nalaga prvostopenjskemu organu, da pritožbo, če je ne zavrže po 240. členu tega zakona, pošlje morebitnim strankam z nasprotnimi interesi in jim določi rok, da se izrečejo o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih; (nadomestno) odločbo po 242., 243. in 244. členu tega zakona lahko izda šele potem, ko prejme odgovor stranke z nasprotnimi interesi oziroma ko se izteče rok za odgovor. V četrtem odstavku 246. člena ZUP nalaga identično obveznost organu druge stopnje. Opustitev organov prve in druge stopnje, ki tako nista ravnala, pomeni kršitev načela zaslišanja stranka.
ZUP člen 9, 144, 146, 219, 219/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZDen člen 65. ZV-1 člen 2, 2/1, 19, 19/1, 19/1-3, 11, 11/1, 15, 15/1, 21, 21/8, 182, 182/1, 185.
denacionalizacija - vračanje nepremičnin - pogoji za vračilo nepremičnine - vodno zemljišče - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ob tem, ko je odločeno o denacionalizaciji delov podržavljenih parcel, za katere bi iz odločbe zgolj posredno izhajalo, kolikšna je njihova površina, ter ne da bi bilo obrazloženo, zakaj se odloča prav glede takih površin, in ob tem, ko je tožnica uveljavljala denacionalizacijo navedenih parcel v bistveno večji (skupni) površini, se sodišče z njo strinja, da zakonitosti odločbe ni mogoče preizkusiti.
Iz obrazložitve delne odločbe mora izhajati, o delu katerega zahtevka se odloča in navedeni morajo biti razlogi za tako odločanje. Poleg tega mora obrazložitev odločbe zadostiti še (ostalim) zahtevam določbe prvega odstavka 214. člena ZUP.
Za denacionalizacijski postopek, v katerem ne more biti odločeno po skrajšanem postopku (saj ne gre za nobenega od primerov iz 144. členov ZUP), velja načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) in obligatornost izvedbe ustne obravnave (154. člen ZUP).
Za vrnitev v last in posest vodnih zemljišč v lasti države, ker ta po osmem odstavku 21. člena ZV-1 niso v pravnem prometu, je podana ovira po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen.
denacionalizacija - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - pravica do odškodnine od tuje države - FIP
FIP je obstajala že v času prvega odločanja organa in ker je pravna podlaga za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje prejšnje lastnice od tuje države obstajala že tedaj, gre za novo, naknadno odkrito dejstvo, ki je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja. Temu stališču je prvostopenjski organ sledil tudi v odločitvi, zato sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepravilno razlago določbe 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP.
ZDen člen 10, 10/2. ZMZPP člen 12. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu člen 7.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi bilo pri odločanju potrebno upoštevati potrdilo Zveznega ministrstva za finance, ki dokazuje, da bivši lastniki niso dobili od Republike Avstrije za podržavljeno premoženje v bivši Jugoslaviji nobene odškodnine, niti je niso mogli dobiti in uveljavljati. Sporno potrdilo je potrdilo o tujem pravu v smislu 12. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku oziroma 7. členu Evropske konvencije o obvestilih o tujem pravu. Kolikor se z njim potrjuje, da sta Zvezna republika Nemčija in Republika Avstrija sklenili FIP, sodišče ugotavlja, da je upravni organ pri ugotavljanju, ali je obstajala možnost pridobiti odškodnino od tuje države, ta predpis kot veljaven upošteval. Kolikor pa Zvezno ministrstvo za finance navaja, da tudi po njem ni obstajala pravica do odškodnine, sodišče meni, da je to mnenje, na katerega upravni organ ni bil vezan.
denacionalizacija - pogoji za denacionalizacijo - pravica do odškodnine od tuje države
Pravica dobiti odškodnino od tuje države ni bila vezana na višino škode in vrsto podržavljenega premoženja. Za izločitev iz vračanja premoženja po ZDen pa zadošča že dejstvo, da je imel prejšnji lastnik pravico dobiti odškodnino od tuje države, prav tako pa da, niti ni bilo pomembno, ali jo je dejansko dobil.
denacionalizacija - res iudicata - zavrženje vloge
Odškodovanje za podržavljeno premoženje je bilo z izdanimi delnimi denacionalizacijskim odločbami že opravljeno in je bilo torej o zadevi že pravnomočno odločeno. Zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je predlog tožnika za izdajo dopolnilne odločbe zavrgel.
Zahtevek za odškodnino v obliki nadomestnega premoženja je namreč pravno upravičen le nasproti zavezancu, v katerega premoženju so nepremičnine, ki se kot podržavljene vrnejo upravičencu (51. člen ZDen). Ker podržavljene nepremičnine v obravnavani zadevi niso med sredstvi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (so v zasebni lasti), omenjeni sklad tudi ni zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja, kar posledično pomeni, da tudi vračilo v obliki nadomestnih zemljišč po zakonu ni mogoče.
denacionalizacija - dopolnilna odločba - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Utemeljen je tožnikov ugovor, da je organ z izpodbijano dopolnilno odločbo pri odločanju o vračilu parcele 717 v deležu 9679/233152 odločil o tem, kar je bilo že odločeno, glede na dejstva, ki jih je sam v izpodbijani odločbi navedel.
Ker je bilo dejansko stanje v denacionalizacijski odločbi nepravilno ugotovljeno ter je bilo zato posledično napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita.